Kijev govoril o premirju, Moskva dogovor zanikala
Cerkev po svetu | 03.09.2014, 13:53 Marta Jerebič
Potem ko je Ukrajina sporočila, da je z Rusijo dosegla dogovor o "trajnem premirju" na jugovzhodu države, je predstavnik Vladimirja Putina to zanikal. Kot so pojasnili v Kremlju, podpirajo prekinitev ognja, a se ne morejo dogovarjati za premirje, ker da niso vpleteni v konflikt. Spopadi se medtem nadaljujejo. Proruski separatisti so prevzeli nadzor nad letališčem v Donecku, ki je bilo dalj časa v rokah ukrajinskih sil.
O ukrajinski krizi je danes govoril tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je na obisku v Estoniji. Poudaril je, da se nasilje na vzhodu Ukrajine ne bo končalo, dokler bo Rusija tja pošiljala svoje vojake. Obama se je v Talinu sestal z voditelji trojice baltskih držav. Zvečer pa bo odpotoval v Veliko Britanijo, kjer se bo jutri začel vrh zveze Nato.
Na pošiljanje ruskih vojakov v Ukrajino se je odzval tudi Zbor za republiko. Odhajajočo, predvsem pa novo slovensko vlado poziva, da odkrito obsodi vojaško posredovanje Rusije v spopadih v Ukrajini in da enotno z državami Evropske unije sodeluje pri naporih za miroljubno rešitev ukrajinske krize, preprečevanju izbruha nove vojne na vzhodu Evrope in pri obrambi temeljev evropskega miru.
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je zaradi spopadov domove zapustilo že milijon ljudi, več kot 800 tisoč ljudi pa naj bi se pred njimi umaknilo v Rusijo.
Izjava Zbora za Republiko ob vojaškem vdoru Ruske federacije v Ukrajino
Veljal naj bi rek, da zgodovina uči – »historia docet«, vendar se danes, na začetku 22. stoletja dozdeva, da za Evropo ta rek ne velja:
• Sto let po prvi svetovni vojni, v kateri so se spopadli in v kateri so večinoma propadli evropski imperiji; in v kateri so se slovanski narodi celo bojevali drug proti drugemu,
• petinsedemdeset let po sklenitvi pakta Molotov-Ribbentrop s tajnim protokolom o razdelitvi velikega dela srednje in vzhodne Evrope med komunistično Sovjetsko zvezo in nacionalsocialistično Nemčijo (po tem, ko je le-ta eno leto pred tem nekaznovano zasedla in priključila Avstrijo ter okupirala Češkoslovaško), ki je tlakoval pot v drugo svetovno vojno z napadom nacionalsocialistične Nemčije na Poljsko, s katerim se je začela najbolj uničujoča in najbolj krvava globalna vojna in
• petindvajset let po padcu Berlinskega zidu in koncu hladne vojne
sta Evropa in svet - z okupacijo Krima, ob insceniranju separatizma na vzhodu Ukrajine, ob vedno bolj odkritih neposrednih vojaških posegih Ruske federacije v vzhodno Ukrajino - ponovno soočena z agresijo, ki ruši temeljna načela povojne in post-hladnovojne ureditve in stabilnosti v Evropi, ogroža tudi svetovni mir in lahko ob koncu pripelje tudi do jedrskega spopada. Nam Slovencem je razumljiv strah Poljske, baltskih držav, Češke, Romunije, držav, ki so bile žrtve tako nacizma kot sovjetskega komunizma, pred bolj in bolj očitnim ruskim ekspanzionizmom, ki poteka pod krinko zaščite ruske manjšine v Ukrajini. V Zboru za republiko podpiramo izjavo poljskih razumnikov, ki opozarjajo tako na nevarnost ruskega ekspanzionizma in obenem tudi na nevarno lagodno brezbrižnost nekaterih zahodnoevropskih držav do vojaškega posredovanja Rusije v Ukrajini. Ta brezbrižnost in zatiskanje oči pred t.i. hibridno vojno, ki jo je Rusija sprožila proti Ukrajini, bodisi zaradi kratkoročnih pragmatičnih razlogov spričo ekonomskih interesov, bodisi zaradi lenobnega vztrajanja na nekaterih očitno napačnih predpostavkah dosedanje politike, vse to le opogumlja Rusijo pri njenem rušenju temeljev evropskega miru.
Zbor za republiko je že na začetku ukrajinske krize opozarjal na nevarne razsežnosti krize z nasilno priključitvijo Krima Ruski federaciji in to navkljub z mednarodno pogodbo potrjeni zavezi Rusije, da garantira nedotakljivost meja Ukrajine, ker je le ta po razpadu Sovjetske zveze privolila v enostransko jedrsko razorožitev v prid svetovnemu miru. Ob odkritem vojaškem posegu Rusije na vzhodu Ukrajine in ob vedno večjih žrtvah civilnega prebivalstva ob povsem legitimnih in samoumevnih prizadevanjih Ukrajine, da ponovno vzpostavi oblast nad ozemljem, ki so ga zasedli pro-ruski separatisti, Zbor za republiko izjavlja:
Prikrito ali neprikrito vojaško poseganje Ruske federacije v Ukrajino in tovrstni poskusi vmešavanja in vplivanja na njene notranje zadeve je nedopustno. Ruske vojaške in paravojaške sile se morajo takoj umakniti iz Ukrajine. Rusija mora takoj zaustaviti prehajanje orožja in bojevnikov iz ozemlja RF v Ukrajino. Vse strani naj v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in načeli nemudoma podprejo in olajšajo delo mednarodnih humanitarnih organizacij; vse države, ki prispevajo pomoč, tudi Ruska federacija, morajo pri tem delovati ob popolnem spoštovanju suverenosti ukrajinske vlade in ob njenem soglasju. Svarimo pred nedopustno uporabo nesorazmerno velike grobe vojaške sile v urbanih okoljih, kjer prihaja do velikih žrtev med civilnim prebivalstvom.
Podpiramo prizadevanja legalnih oblasti v Ukrajini, da vzpostavijo nadzor nad svojimi mejami in vsem svojim ozemljem.
Podpiramo prizadevanja mednarodne skupnosti, predvsem OVSE, NATO in EU, za takojšnjo implementacijo mirovnega načrta predsednika Porošenka. Poudarjamo, da je nujno poiskati trajno politično rešitev, ki bo temeljila na spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti, enotnosti in neodvisnosti Ukrajine, z evropskim standardom zaščite pravic manjšin. Pripominjamo, da je še do pred eni letom ruska manjšina živela v sožitju z večinskim ukrajinskim prebivalstvom.
Evropa, pa tudi celotna svetovna skupnost se nahaja pred veliko odgovornostjo. Ne gre le za geopolitični izziv, gre za civilizacijski izziv: bo mednarodna skupnost učinkovito branila temeljna načela globlanega reda in miru? Bodo demokratične države v svoji zunanji politiki sledile načelom, na katerih sloni povojna in post- hladnovojna ureditev v Evropi, ki je omogočila miroljubno sožitje in sodelovanje evropskih narodov in držav, spoštujoč enakost njihove suverenosti in dostojanstva, njihovo svobodo izbire in odločitve na načelih spoštovanja človekovega dostojanstva, temeljnih človekovih pravic in svoboščin?
Ukrajina je sprejela odločitev, da nedvoumno krene po poti razvoja, ki so mu v preteklosti sledile svobodne evropske države. Ukrajinski državljani so se odločili za evropsko pot in za evropske vrednote bili pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Zbor za republiko pozdravlja to odločitev in izraža svojo solidarnost prizadevanjem ukrajinskih državljanov na tej poti.
Odhajajočo, predvsem pa novo vlado RS pozivamo, da odkrito obsodi vojaško posredovanje Rusije v spopadih v Ukrajini in da enotno z državami EU sodeluje pri naporih za miroljubno rešitev ukrajinske krize in pri preprečevanju izbruha nove vojne na vzhodu Evrope in pri obrambi temeljev evropskega miru. Svoje predstavnike v EU in vso EU pozivamo, da še naprej enotno in dosledno podpirajo Ukrajino pri obrambi njene ozemeljske integritete in pri miroljubni rešitvi konflikta v Ukrajini. Enotnost EU pomeni močan instrument odvračanja Rusije od njene agresije, ki ruši mir in varnost v Evropi. Gospodarske in finančne sankcije proti Ruski federaciji so nujen instrument odvračanja Rusije od vojaškega posega v Ukrajini in pri obrambi temeljev evropskega miru. Negativni učinki gospodarskih sankcij Rusiji bodo zanemarljivi v primerjavi z možnimi človeškimi žrtvam in ogromni gospodarski škodi, ki bi jo prinesla morebitna vojna večjih razsežnosti v Evropi.
prof. dr. Lovro Štrurm, predsednik Sveta Zbora za republiko
