Gospa Sveta na Celovškem.
600-letnica ustoličenja
| Matjaž Merljak
Krščanska kulturna zveza, Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista, Mohorjeva družba v Celovcu ter Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so v nedeljo, 21. septembra 2014, pripravili prireditev v spomin na 600-letnico zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku. Slovesnost, ki se je začela pred cerkvijo sv. Petra in Pavla na Krnskem gradu na Kralovcu, se je nadaljevala s koncertom v cerkvi pri Gospe sveti. Dogodek so naslovili Deželni knez pride, zbrani pa so lahko prisluhnili recitalom in pevskim zborom.
18. marca 1414, pred 600 leti, je na Gosposvetskem polju pri Celovcu potekalo zadnje ustoličenje koroških vojvod tudi v slovenskem jeziku. Nato je bil knežji kamen dolgo neopažen spomin na ustoličevanje in bil še do pred 200 leti skoraj popolnoma v pozabi. V zavest ljudi je prišel spet v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobil simbolno izpoved.
Pravzaprav povsem po krivem, je na proslavi na Krnskem gradu v zgodovinskem pogledu nazaj povedal nekdanji predsednik Krščanske kulturne zveze (KKZ), zgodovinar Janko Zerzer. Predsednik KKZ Janko Krištof pa je poudaril, da je bila bila spominska prireditev prvotno precej širše zasnovana.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je spregovoril o enkratni simboliki slovenskega ustoličenja. V širšem okviru pa o simbiozi in povezanosti obeh narodov in obeh jezikov. Iz preteklosti pa je izsledil tudi pričakovanja za danes.
V kulturnem delu so na Krnskem gradu krstno izvedli recital Nika Kuppra „Koroška oporoka“, na slovesnosti v baziliki v Gospe Sveti pa so peli MePZ Gallus, Oktet Suha, mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije. Slovenski komorni zbor iz Ljubljane je ob spremstvu trobil s Prevalj izvedel kantato Franceta Cigana „Ustoličevanje karantanskega kneza“.
vir: slovenski spored ORF
