65. obletnica Društva Slovencev v Mendozi

| 12.09.2014, 08:39 Matjaž Merljak

Rojaki, ki živijo pod Andi v Argentini, so konec avgusta praznovali 65. rojstni dan oz. obletnico društva Slovencev in o tem poročajo iz osrednjega slovenskega tednika v Argentini.

Mrzlo in neobičajno deževno mendoško jutro nas je zbudilo na nedeljo, 24. avgusta 2014. Vladalo je vzdušje za razmišljanje o dolgem življenju naše organizirane skupnosti v Mendozi. Primerno je za vsakega človeka in tudi za številno občestvo, ustaviti svoje delo in oceniti prehojeno pot ter obhajati obletnico.

Spomin rojstnega dneva našega Društva Slovencev v Mendozi ima smisel, če ga obhajamo kot »dan zahvale Bogu za dar življenja, ki smo ga kot skupnost prejeli po svojih starših in prednikih«.

Številna skupina Mendoščanov je z dušnim pastirjem vstopila k zahvalnemu bogoslužju. Pevski zbor je mogočno zapel: »Najvišji vsemogočni Bog, nebes in zemlje Gospodar, ... prihajamo pred tvoj oltar... zaupno k tebi kličemo, iz srca te prosimo: razlij svoj sveti blagoslov na naš narod in naš krov!«

G. Jože Horn nam je v pridigi nakazal, da »smo se zbrali pri zahvali vsem, ki so v Mendozi napravili kaj dobrega za slovensko skupnost«. In še dodal, naj prosimo Boga, da bo slovenska mladina poslanstvo Društva gradila in ohranila še mnoga leta«.

Po končani sveti maši se je pokazalo sonce in nas pripravilo za veselo nadaljnje praznovanje.

Po kratkem odmoru je pevski zbor začel spominsko proslavo s pesmijo: Slovenska dežela Benjamina Ipavca in Živijo Slovenci, venček narodnih, sestavil J. Močnik. Zbor je vodil lic. Diego Bosquet.

Slavnostni govornik je bil Stane Grebenc, nekdanji najstarejši, večletni predsednik društva. Takole nas je nagovoril: »Danes proslavljamo 65 let, odkar so se novonaseljeni Slovenci v Mendozi odločili in na ustanovnem občnem zboru 21. avgusta 1949. ustanovili organizacijo, ki nas še danes povezuje in predstavlja, to je naše Društvo Slovencev v Mendozi. V Zborniku Svobodne Slovenije od leta 1950 je dopisnik iz Mendoze opisal zanimivosti mendoške province in naseljevanje prvih povojnih beguncev v Mendozi. Takole piše: Že na Veliki šmaren. 15. avgusta 1948, se nas je zbralo 7 in smo z dviganjem kozarcev izvolili za našega zastopnika g. Emila Štumbergerja. Izvoljenemu smo pridejali še dva v pomoč in ta »odbor« je nastopal kadar je bilo treba, posebno ob prihajanju novih skupin.

V decembru se je ta odbor razširil in kot pripravljalni odbor začel pripravljati tla za organizacijo slovenskega življenja v Mendozi. Na informativnih sestankih smo se pomenili o skupnih zadevah, se izjavili za trdno povezano skupnost in vzajemnost.

Pripravljalni odbor je nudil prvo pomoč novo prihajajočim in pripravljal vse potrebno za sklicanje ustanovnega Občnega zbora, ki se je vršil 21. avgusta 1949. Za prvega predsednika Društva je bil izvoljen ravnatelj Marko Bajuk«. Člani prvega odbora so bili: Pavel Božnar, podpredsednik, Janez Triler, tajnik, Franc Štern, blagajnik, odbornika pa Anton Onušič in Jože Bajda. V odboru je bil tudi dušni pastir č. g. Ivan Caserman. Nadzorni odbor pa so sestavljali Karel kavka, Emil Štumberger in Ernest Hisrchegger.

»Vsekakor lahko danes, po tolikih letih ugotavljamo, da je bilo delo dobro opravljeno in postavljeno na trdna tla. Dokaz za to je tudi današnja obletnica, ki jo veseli in zadovoljni praznujemo. Prav je, da se spomnimo vseh, ki so postavljali temelje društvenemu delovanju in jim izkažemo hvaležnost. Vsi, ki so v letih naseljevanja videli potrebo po organizirani povezavi rojakov in so sodelovali pri ustavitvi Društva, so se že poslovili od nas. Vedno jim izkazujmo hvaležnost in se jim priporočajmo za nadaljnjo pomoč. Da je Društvo v teh desetletjih izvrševalo z uspehom svoje poslanstvo, je pred vsem zasluga vseh, ki se ure, dneve in to že veliko let, žrtvujejo in delajo brezplačno za dobro slovenske skupnosti. Med največjimi dosežki Društva je gotovo zgraditev skupnega doma. Dom, ki že nad 40 let nudi streho, prostore številnim društvenim odsekom in ustanovam, ki sestavljajo slovensko skupnost. Dom je kraj, kjer se vzgaja naša mladina in dobiva zdrave smernice za življenje. V tem Domu se že veliko let opravljajo verski obredi in bogoslužje, se vršijo spominske proslave, kulturne prireditve, koncerti, družabna srečanja, športni nastopi itd. V Domu sprejemamo obiske in gostovanja sorojakov iz Buenos Airesa, zadnja leta tudi iz domovine. Dom je naša trdnjava in naj bi bila še veliko let. …«

Sintezo govora je v španščini prebral Tine Šmon. Potem je zbor kar trikrat zapel Na mnoga leta - ruskega skladatelja. Mladina in otroci v narodnih nošah so nas presenetili z veliko torto in svečko ter nas povabili na skupno kosilo.

Pred dvorano smo si ogledali, na petdesetih slikah, 65 let društvenega življenja Slovencev pod Andi. Spomin dogodkov, prvega pevskega zbora, mladinskih dni, gledaliških predstav, športnih in spominskih nastopov, fotografije danes že pokojnih ali takrat še mladih prednikov, je navdušilo navzoče. Mnogi so našli svoje drage sorodnike in uživali ob spominu preživetih lepih časov.

Pri pogrnjenih mizah nam je Mladinska folklorna skupina zaplesala nekaj belokranjskih plesov. Navzoči smo se jim zahvalili s dolgim ploskanjem.

Veselje in prijateljski razgovori so nas spremljali med skupnim kosilom: kranjske klobase, kislo zelje in imenitna sladka torta. Z dvignjenimi kozarčki mendoške kapljice, s hvaležnostjo v srcih in navdušeni nad uspešnimi 65 leti plodnega življenja, so nas pripravili za napitnico: »Kol'kor kapljic, tol'ko let«!

Vsi vemo koliko truda zahteva vsaka uspešna prireditev. Odbor Društva in vsi rojaki smo iskreno hvaležni vsem, posebno dušnemu pastirju, Pevskemu zboru, odbornikom, govorniku, Folklorni skupini, kuharicam in mladini, za sodelovanje! Na mnoga leta!