Govedo
Samooskrba v kmetijstvu upadla tudi lani
Politika Petra Stopar
Stanje kmetijstva v lanskem letu se v Sloveniji ni drastično spremenilo glede na leto poprej, saj je bil obseg obdelovalnih površin podoben, živinoreja pa je še naprej prevladujoča panoga, saj se z njo ukvarja 80 odstotkov kmetij. Medtem ko se je za tri odstotke zmanjšalo število kmetij, se je ponekod povečala njihova velikost. Zmanjšala pa se je samooskrba, še posebej pri žitih, in sicer s 70 na 55 odstotkov. Močno sta na kmetijstvo lani vplivala tudi obilno deževje in toča.
Poročilo o stanju kmetijstva v lanskem letu je matičnemu odboru Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano včeraj predstavil minister Dejan Židan. Spomnil je na izredno slabe vremenske razmere, ki so tudi lani prizadele kmetijstvo: »Te opisuje izraz moča v začetku tekočega leta, ki je otežila setev, in nato suša, ki je povzročila samo na hrani, torej na lastninah rekordno popisano škodo, to je 106 milijonov evrov, neposredno se je kazala suša na tem, da je hektarski donos večine teh pridelkov upadel, posledično pa so se zaradi zmanjšanja hrane začeli zmanjševati nekateri staleži, kot je govedoreja.« Židan je med drugim pojasnil, da cena mleka že nekaj mesecev pada, proizvodnja pa narašča. Omenil je tudi hud pritisk zaradi sankcij Evropske unije do Rusije. Vrednost kmetijskih proizvodov je znašala 1,1 milijarde evrov, kljub stroškovnim razmeram pa se dobičkonosnost na kmetijah ni bistveno spremenila.
Poslanec SDS Zvonko Lah meni, da podatki iz poročila »niso razveseljivi«. Skrbi ga velik uvoz hrane, nizka samooskrba in močan uvoz krme. Ob tem opozarja, da »vsak, ki gre v neko trajno panogo, najsi bo v trajne nasade, potrebuje stabilno kmetijsko politiko, stabilno odkupno ceno za več let, mi pa grozimo z dodatnimi davki«. Violeta Tomič iz ZL pa se je vprašala, kaj je množica 300 in več svetovalcev na ministrstvu počela deset let, da je samooskrba od leta 2004 tako drastično padla.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je kot pozitiven vidik leta 2013 omenil povečanje števila ekoloških kmetij. Dotaknil se je tudi subvencij, za katere »si ne moremo predstavljati, da jih ne bi bilo, saj smo vsako leto soočeni s kakšno naravno nesrečo«.
Namesto naslednje seje v Državnem zboru se bodo člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo 8. oktobra zbrali na območju Postojne in Pivke, kjer bodo obravnavali potek sanacije po februarskem žledolomu.
