Grob sv. Frančiška
Izšel prevod prvega Frančiškovega življenjepisa
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Prav danes je izšla knjiga s prvo biografijo sv. Frančiška Asiškega. Predstavili so jo v sklopu znanstvenega simpozija ob 500-letnici frančiškanske province sv. Križa v samostanu na Tromostovju v Ljubljani. Knjigo je napisal Tomaž Čelanski in nosi naslov Življenje svetega Frančiška.
Predavatelji, ki so včeraj razkrivali prejšnja stoletja v življenju province, iz katere se je izoblikovala današnja Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa, so se dopoldne ustavili pri duhovnosti in umetnosti v tej redovni skupnosti. Temu je sledil sklop predavanj, ki je osvetlil življenje manjših bratov v času pomladi narodov, delitve duhov in obeh vojn.
Popoldanski del simpozija je namenjen predstavitvi življenjskega utripa province danes. Sredi dneva je br. Miran Špelič predstavil slovenski prevod Frančiškovega življenjepisa, ki ga je napisal Tomaž Čelanski. „To je prvi uradni Frančiškov življenjepis. Do njega je prišlo na zanimiv način. Ko je bil Frančišek razglašen za svetnika manj kot dve leti po smrti, je papež Gregorij naročil Tomažu Čelanskemu, ki je bil znan kot mojster peresa, naj pripravi hagiografijo. Naj po vseh tistih pravilih, kako se opiše življenje svetnika, naj opiše tega novega moža, ki je prinesel tudi novo svetost,“ je dejal Špelič.
Čelanski se je tega dela lotil z vsem svojim znanjem in pri tem upošteval pravila, ki so veljala v tistem času. Zato to ni življenjepis, kakor jih poznamo danes, ampak predstavitev svetnika v duhu tistega časa srednjega veka. Kot je povedal Špelič, Čelanski „najprej prikaže njegovo grešno življenje pred spreobrnjenjem. Potem pomembnost njegovega spreobrnjenja, njegovo delo in pa velik poudarek je na njegovih čudežih. Na čudežih, ki jih je delal že za časa življenja, še posebej pa tistih, ki jih je izprosil po svoji smrti, v tistih nekaj mesecih, ki jih je imel Tomaž na voljo, da je napisal ta spis.“
To delo je bilo uradni življenjepis, ki ga je potrdil papež. Ko je po nekaj desetletjih nastal drug življenjepis, ki ga je napisal sveti Bonaventura, je ta utonil v pozabo. Znova so ga odkrili šele po petsto letih. V slovenskem prevodu je nekaj let izhajal kot podlistek v reviji Brat Frančišek, zdaj pa je izšel še v knjižni izdaji.
