Tilen Kranjc in Bernard Šrajner
Detelca združuje Slovence na Irskem
| 19.08.2014, 14:51 Matjaž Merljak
Slovensko-irsko društva Detelca od leta 2013 deluje v Dublin. Tamkaj živeči rojaki so ga ustanovili po ukinitvi veleposlaništva v irskem glavnem mestu na kulturni dan 8. februarja in združuje Slovence različnih generacij. Društvo vodita direktorja Bernard Šrajner in Tilen Kranjc. Delovanje društva sta predstavila na 14. vseslovenskem srečanju v Državnem zboru.
Bernard Šrajner: Društvo Detelca je bilo ustanovljeno 8. februarja 2013 v Dublinu, na ustanovnem sestanku, ki se ga je udeležilo okoli 15 Slovenk in Slovencev, ki živijo na Irskem, je bilo dogovorjeno, da bo ime društva Detelca, brez j-ja, kar najlepše opiše simbol Irske, triperesno deteljico. Postopek registracije društva je bil končan 8. marca 2013, skladno z irsko zakonodajo pa ima društvo dva direktorja, in sicer mojo malenkost in Tilna Kranjca, ki bo kasneje, v drugem delu predstavil predvsem aktivnosti mladih članov našega društva.
Za Irsko lahko resnično rečemo, da je otok naravnih lepot. Opazovalcu se zdi, da se želi narava pokazati v svoji naravni moči in mu pričarati svojo neizprosno enkratnost. Čeprav na otoku, vključno s Severno Irsko, živi približno 6 milijonov prebivalcev, je turistični promocijski program irske vlade The Gathering 2013 pokazal, da spada Irska med največje evropske narode v Evropi, saj se še danes preko 30 milijonov irskih prednikov z veseljem vrača na Irsko, 17. marca pa se v svojem okolju obvezno ogrnejo v zelene barve in počastijo dan svojega največjega zaveznika, sv. Patrika.
Irska se lahko zahvali tudi svoji diaspori za dokaj hitro okrevanje po finančno-gospodarski krizi, prav z njihovimi investicijami nastajajo nova delovna mesta, vplivni člani diaspore pa botrujejo tudi temu, da se vse več multinacionalk odloča za postavitev sedeža evropskih predstavništev na Irskem, trenutno je okrog 60 procentov vseh multinacionalk ima sedež, torej evropski sedež, na Irskem. Prav tako postaja Irska vse pomembnejše poslovno in turistično središče med Evropo in Ameriko, Bližnjim vzhodom, Avstralijo in Azijo, ne nazadnje tam živi njihova diaspora, po drugi strani pa se trudijo letalske družbe, da povežejo Irsko z ostalim delom Evrope. Ne nazadnje je tudi irski Waterford od decembra 2013 lastniško povezan z našo steklarno Rogaška. Kot odziv na novi irski trend nastaja na otoku moderna letališča infrastruktura, krepijo se tudi domači prevozniki, še posebej Aer Lingus in Ryanair, ki ga večina zelo dobro pozna, oba prevažata potnike tako rekoč v vsa pomembnejša evropska mesta. Irski ekonomisti celo nove trende primerjajo z obdobjem Evrope po propadu Rimskega imperija, ko so kontinentalno Evropo z delom in zgledom preplavili irski misijonarji. Tako imamo razmere, ko se je v zadnjih dveh letih na Irsko preselilo preko 200 tisoč novih priseljencev, v prvi vrsti državljanov držav EU, izselilo pa preko 350 tisoč, predvsem mladih Ircev. Torej, ni to samo problem v Sloveniji, ampak je tudi drugod.
Kot že omenjeno, je bilo društvo ustanovljeno 8. februarja 2013. V društvu se člani, predvsem s prostovoljnim delom trudimo, da postanemo most med Slovenijo in Irsko na vseh področjih, od kulture, gospodarstva, znanosti, športa in izmenjave ljudi. Po skoraj dvoletnem delovanju lahko ugotovimo, da sta odprtost društva in raznolikost članstva okrepili izmenjavo študentov, pesnikov in pisateljev, gospodarsko sodelovanje ter raziskovalni duh med državama, še posebej tudi v smislu osvetlitve nekaterih zgodovinskih povezav, od katerih velja še posebej omeniti, da so že pred drugo svetovno vojno raziskovalci odkrili, da je bila Elblana še v 16. stoletju dublinska rečica, ki se je izlivala v irsko morje.
Irska je sicer domovina svetovno znanega piva Guinness in prestižnih viskijev, zato me še posebej veseli, da jo vse bolj odkrivajo tudi slovenski vinarji, proizvajalci jaht in navtične opreme ter tehnološko visoko razvitih slovenskih podjetij. Društvo je v letu 2013 izvedlo preko 15 različnih aktivnosti, podobno načrtujemo tudi v letu 2014. Med odmevnejšimi letošnjimi dogodki velja posebej omeniti predstavitev zbirke pesmi irske pesnice Celine Defre v Dublinu, ki je nastalo v Cerkniškem jezeru, obisk slovenskega veterinarskega podjetja Animacel, obeležitev 10. obletnice širitve Evropske unije iz leta 2004, odločitev o širitvi Evropske unije je namreč bila sprejeta v času irskega predsedovanja Evropski uniji leta 2004, zato je letos pročelje najvišje zgradbe ob dublinski reki Liffey, dva tedna krasil velik poster, ki ga je za to priložnost pripravilo 9 veleposlaništev omenjenih EU držav in naše društvo Detelca, oblikoval pa ga je slovenski oblikovalec, Radovan Arnold.
V začetku junija smo skupaj z irskimi jezuiti obeležili tudi 90. rojstni dan patra Vladimirja Kosa, jezuita in misijonarja na Japonskem ter se spomnili tudi velikega jezuitskega brata slovenskega rodu, Gruberja, po katerem nosi ime Gruberjev prekop v Ljubljani. Pater Kos je namreč leta 1956 odšel na Japonsko misijone iz Dublina, v letih 1953 do 1956 je opravljal na Irskem noviciat in priprave za misijone na Japonsko, letos pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Tudi naši načrti so obetavni. Skupaj z našim veleposlaništvom v Londonu načrtujemo razstavo slovenskega fotografa Arne Hodaliča, ki jo bo popestril sladoled s solnim cvetom iz Sečoveljskih solin in recimo štajerskim bučnim oljem. Nadalje bomo podpirali odlično sodelovanje med slovenskimi in irskimi pesniki ter pisatelji. Slovenski pesniki in pisatelji se redno udeležujejo irskih mednarodnih literarnih festivalov v Corku, Galwayu in Limericku. Tako se bo irski pesnik z našo pomočjo tudi letos udeležil vsakoletnega mednarodnega srečanja v okviru Vilenice v Sloveniji. V Dinglu, najbolj zahodni obali Evrope, deluje naša članica in ustanoviteljica, Bianca Popovich, ki v okviru Dingle Language School že vrsto let sprejema slovenske dijake in študente na najrazličnejše konverzacijske tečaje angleškega jezika. Do danes je sprejela na tovrstno izpopolnjevanje že preko slovenskih dijakov in študentov, naše društvo pa ji pomaga pri pogovorih s slovenskimi ustanovami, da bi za tovrstno dodatno izobraževanje študenti prejeli tudi določeno število ustreznih točk. Pogovarjamo se tudi o nadaljnjem sodelovanju s šolo irskega plesa, ki je pa v Ljubljani in že deluje, mislim, da četrto leto. Načrtujemo tudi nadaljnje odkrivanje in povezovanje s Slovenkami in Slovenci, ki živijo izven Dublina, še posebej v mestu Cork in Limerick ter tistimi, ki živijo v Severni Irski. Razmišljamo tudi o uvedbi članske izkaznice, ki bo istočasno nekakšna bonitetna kartica ali kartica ugodnosti, za to smo že navezali prve stike z restavracijami, trgovinami, storitvenimi servisi, tako na Irskem, kot tudi v Sloveniji. Okrepiti nameravamo tudi dosedanje projektno sodelovanje s podjetji, kjer jim posamezni naši člani nudijo brezplačne storitve, v zameno pa le-ta, glede na naravo irske davčne zakonodaje, podprejo določen konkreten projekt. Tako se v tem letu zaključuje projekt proučevanja zgodovine karantanskega škofa Modesta in solnograškega škofa Vergila, ki sta bila irskega porekla.
Dovolite mi tudi, da se zahvalim Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za vsakoletno podporo. Prijavo za letošnji razpis so v celoti prijavili naši mladi člani, ki jih bo predstavil moj kolega Tilen kasneje. Prav tako se želim zahvaliti Ministrstvu za šolstvo za pomoč pri pripravah prvih korakov proučevanja slovenskega jezika za otroke, kar bo društvo skušalo pripraviti v okviru srečanj slovenskih družin na Irskem. Na koncu pa vas vabim, da se nam ob vaših obiskih Irske oglasite, nas obiščete, obiščete našo spletno stran, zelo enostavno Deteljica.ie, ter nam sledite bodisi preko Twitter-ja ali Facebook-a.
Tilen Kranjc: Tudi jaz bi vas najprej prav lepo pozdravil v imenu slovensko-irskega društva Deteljica. Ravno utri se bo namreč izteklo moje tretje leto bivanja v Dublinu na Irskem. Na Irsko sem se opravil na doktorski študij bioinformatike, ki združuje dve moji najljubši znanstveni področji, biologijo in računalništvo. Je tudi eno najperspektivnejših raziskovalnih področij, na žalost po Sloveniji veliko kvalitetnih raziskovalnih projektov, iz tega področja ne dobi finančne podpore, obrazložitev niso v nacionalnem interesu.
Odločitev za študij v tujini je zorela kar nekaj časa, ključna pa je bila spodbude in izkušnje prijateljev, ki so se v tistem času ravno vračali v domovino. Pred tremi leti sem domovino zapustil brez misli na vrnitev, moja prihodnost je bila v Svetu. No to se je od takrat kar precej spremenilo, ni pa se spremenila odločitev, da iz tega obdobja odnesem največ kar se da.
Prvi koraki v novem okolju vključujejo predvsem spoznavanje; spoznavanje kulture, ljudi, jezika, kasneje gospodarskega okolja, delno tudi političnega. V prvih nekaj mesecih sem spoznal veliko ljudi, to je bilo tudi najtežje obdobje, večkrat sem bil sam, rešilna bilka pa je bila misel na to, da je to v bistvu normalen proces ob prihodu v novo okolje. Preko vseh teh ljudi, znancev in pa tudi dobrih prijateljev sem spoznal še drugo plat Irske, spoznal sem ljudi, ki tukaj živijo, delajo ali študirajo. Spoznal sem njihove dobre in slabe lastnosti, predvsem pa sem se naučil kako se spopadajo z vsakdanjimi težavami. Lep primer je že vreme, ki je čisto vsakemu prebivalcu Irske povzroča več preglavic kot pa udobja.
Irci so zelo prilagodljivi, to se pokaže že na univerzi. Študijski programi so zastavljeni bolj široko, študentje pa imajo možnost sodelovanja v klubih in aktivnostih, ki niso del normalnega študijskega programa. Na teh aktivnostih pa pridobijo še dodatna znanja in veščine. Po končanem študiju imajo študentje z več izkušnjami tudi boljše možnosti za zaposlitev. Njihova prilagodljivost jih je spremenila iz ene najrevnejših v eno najuspešnejših držav v Evropi. Fleksibilna davčna politika je privabila investicije iz tujine, kar je odprlo tisoče delovnih mest, zvišalo plače, Irska pa je bila v letu 2013, po mnenje agencije Forbes, najugodnejše poslovno okolje na svetu.
Irska je tudi zelo ugodno podjetniško okolje, pri vzgoji mladih podjetnikov pa ima ključno vlogo prav univerza. Podjetniški inkubatorji so že precej vpeljana praksa, tudi tukaj v Sloveniji, žal pa premalo študentov najde pot do njih. Zato na Irskem uvajajo še podjetniške akademije, to so programi, ki študente učijo kako prepoznati priložnosti in predvsem, kako razmišljati kot inovator. Mladi podjetniki tam tudi naredijo prve korake v svet podjetništva, naučijo se tehnik mreženja in pa tudi timskega dela. Organizirajo tudi inovatorska tekmovanja in Hackathon-e, inovatorke maratone. Dobro stavljenim podjetniškim idejam kasneje pomagajo pridobiti prve investicije in jih povežejo z industrijskimi partnerji ali prvimi strankami. TI program so ustavili nekakšen ekosistem, ki omogoča čisto vsakemu študentu, da odkrije svoj inovatorki potencial, da ga izkoristi in goji. Poražencev tukaj ni. Vsak projekt, vsaka aktivnost, uspeh ali neuspeh da podjetniku neprecenljive izkušnje, na katerih gradi svojo prihodnost. Najpomembnejša pa so nova prijateljstva in poznanstva. Ti ljudje se bodo namreč v prihodnosti srečevali, združevali in ustvarjali nove zgodbe o uspehu.
Predstavil bi vam dva podjetnika, prvi je prijatelj, ki je po končani glasbeni akademiji pričel s poučevanjem klavirja, kitare in petja na svojem domu. Prihodnje leto pa je že prejel investicijo v višini dvestotih tisoč evrov za obnovo in opremo čisto svoje glasbene šole. Druga pa je skupina, ki je razvila sistem za sledenje pošiljk. Začeli so čisto na drugem področju, sodelovanje na ravno tej podjetniški akademiji pa jih je spodbudilo k ponovnemu razmisleku o svojemu projektu. Svoj proizvod so temeljito predelali, čisto spremenili, ravno pred tremi tedni pa so dobili tudi prvo strank in to je nekakšno eno večjih dostavnih podjetij. Največ projektov se še vedno izvaja na področju informacijske tehnologije, ki je, vsaj upam tudi prva točka v načrtu strateškega razvoja Slovenije.
Mladi na Irskem dobijo veliko spodbude, da se podajo na podjetniško pot. Podjetniški akademiji ali inkubatorju se lahko priključi čisto vsak, ne glede na družinsko ozadje ali finančno stanje. Dejstvo je namreč, da podjetja na Irskem ne bodo mogla zagotoviti dovolj delovnih mest za vse delojemalce zato je koncept podjetništva še toliko bolj pomemben. Vseeno večina mladih po diplomi najde prvo zaposlitev v podjetju. Univerza za ta namen organizira zaposlitvene sejme kjer se delodajalci predstavijo in vabijo bodoče diplomante. Diplomanti delajo tudi v poklicih za katere se niso primarno izučili, morda nekoliko skregano z logiko vendar uspešno. Ti delavci namreč prinesejo nov vpogled na obstoječe težave. Kljub vsemu pa je začetek kariere težak, plača prve zaposlitve velikokrat ne presega minimalne plače, mladi pa se morajo res trdo dokazati. Potem seveda hitreje napredujejo, plača pa se temu primerno tudi zviša.
Delodajalci zelo cenijo podjetnost, proaktivnost in inovativnost, konkurence načeloma v kolektivih niti ni, med mladimi. Žal pa se večkrat pokaže, da na eni strani visoke plače in stabilnost, na drugi strani pa proaktivnost in inovativnost ne gredo ravno dobro skupaj in Irska tukaj ni izjema.
Tri leta študija v tujini so mi prinesla veliko znanja. Kvalitetni študijski program ne pomeni le dobrih predavanj in pa dobrih predavateljev, danes se lahko namreč brezplačno preko spleta učimo od najboljših strokovnjakov na svetu. Kvaliteten študijski program ponudi še kvalitetno okolje za razvoj. Kvaliteten študijski program nudi tudi štipendije. Univerza ni več samo podajalec znanja, temveč postaja okolje, sistem, kjer se člani spoznavajo, družijo in skupaj ustvarjajo. Je okolje, kjer se križajo poti bodočih sodelavcev in konkurentov. To okolje tudi predstavi svoje člane bodočim delodajalcem, jim pomaga do zaposlitve preko strokovnih praks, delavnic, projektov ali zaposlitvenih sejmov. Univerza pa je tudi okolje, ki mlade vzgaja v proaktivne člane te družbe. Diplomanti, magistri in doktorji pa žal potem večkrat pozabijo na odgovornost do tega družbe, ki jo prevzemajo s prevzetjem naziva.
Biti najbolj izobražen član družbe pomeni to družbo aktivno ustvarjati in spreminjat na bolje. Pomembno je tako sodelovanje v družbenih organizacijah, aktivna udeležba na volitvah in pa tudi odkrita kritika, ki pa mora biti vedno in poudarjam vedno podprta s predlogi za izboljšave. Preko svetovnega spleta lahko naše ideje dosežejo več ljudi kot kdaj koli prej. V hipu lahko pošljemo sporočilo praktično komurkoli, prav tako pa lahko v hipu dobimo tudi odziv na naša dejanja. No, začeti pa je potrebno v svojem lokalnem okolju pa ne govorim samo o občinskih oblasteh temveč o vseh kulturnih, športnih in pa tudi drugih nevladnih in dobrodelnih organizacijah.
Pred dobrim letom dni smo ustanovili društvo Deteljica. Skrbimo za promocijo Slovenije na Irskem, hkrati pa tudi Slovencem na Irskem omogočamo, da ohranijo stik z domovino. Organizirali smo že veliko dogodkov in srečanj, več o tem je že povedal Bernard, sodelovali smo na raznih prireditvah, no večkrat se dobimo tudi kar tako. Verjemite mi, meni kot mlademu vodenje društva predstavlja strošek, vsekakor pa ne denarne koristi. Vendar, pa mi sodelovanje v društvu omogoča, da spoznam delovanje in vodenje takšne organizacije, da se naučim vodenja in predvsem končevanja projektov, predvsem pa mi omogoča spoznavanje ljudi.
Večkrat sem že omenil spoznavanje in povezovanje in moj nasvet vsakemu mlademu bi bil prav to, spoznavajte nove ljudi. Aktivno vključevanje v okolje se prične s spoznavanjem ljudi okoli nas. Prevzeti moramo odgovornost za naše okolje in ga aktivno ustvarjati. Ta proces je težak, na poti je veliko preizkušenj in ne uspehov a mi se jih ne bojimo. Vsak uspeh je tlakovan z desetimi neuspehi in potem, ko bomo uspeli bomo preko naslednjih desetih neuspehov zopet uspeli. Samo preko neuspehov se namreč naučimo uspeti in tako bomo živeli vsak dan do konca življenja. Učenje formalno ali na lastnih neuspehih ali uspehih je namreč glavni vir življenjske sile v vsakem od nas. Z znanjem lahko prevzamemo vedno večje odgovornosti, tisti, ki ta trenutek družbi nosite največjo odgovornost pa ustvarjate okolje, ki bo nam mladim prijazno. Dajte nam možnost, dajte nam možnost, da se učimo na svojih napakah in ne pustite nam bližnjic. Naučiti se moramo sami spopasti s svojimi neuspehi. Ustvarjajte pa mehanizme, ki nas bodo usmerili na pravo pot potem, ko se poberemo. Mi pa bomo potem, ko odrastemo, dalje skrbeli za mladim prijazno okolje, jih spodbujali in jim pomagali na še boljši način. Naša dejanja danes namreč gradijo našo prihodnost jutri.
Zaključil bi rad z dvema mislima. Ko sem pred tremi leti zapuščal Fakulteto za farmacijo v Ljubljani sem od sodelavcem dobil voščilnico z mislijo irskega pisatelja Georga Bernarda Shawa - Ljudje za svoje življenje vselej krivijo zunanje okoliščine. Na temu svetu uspevajo samo ljudje, ki se pogumno napotijo iskati okoliščine kakršne si želijo, če pa jih ne morejo najti jih ustvarijo sami. Še bolj pa me je nagovorila misel irskega pisatelja Samuela Backeta - Vse sem dal od sebe, nisem uspel. Ni važno, poskusi znova, za nov neuspeh, za boljši neuspeh. Naj bo vsak naslednji neuspeh še boljši. Good luck in srečno.
