Izseljenski prispevek k slovenski samostojnosti in enotnosti

| 12.08.2014, 07:43 Matjaž Merljak

Slovenci smo željo po lastni državi, ki bi jo sami upravljali, nosili dolga stoletja v sebi. Slovensko zgodovinopisje temu področju ni posvetilo veliko pozornosti. Obdobje slovenske demokratizacije in osamosvojitve je bilo težko spraviti v učni sistem, šele dve leti nazaj je bilo to obdobje na maturi. Velik manjko je na tem področju, potreba je po raziskovalnih nalogah.

O tem je na 21. Taboru Slovencev po svetu spregovorila dr. Andreja Valič-Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. Dotaknila se je zlasti vloge Demosa in izseljencev pri demokratizaciji Slovenije. Demosova oblast je po volitvah aprila 1990 hotela vzpostaviti odnos s Slovenci po svetu, ki pa ne bi bil pokroviteljski. Prav v času razglasitve samostojnosti je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa. Podpora in obveščanje tuje javnosti je pripomoglo k pridobivanju simpatij tujih držav. Najbolj učinkovita je bila zamejska podpora v Italiji in Avstriji.

Podpore, peticije, protesti, širša omrežja podpore preko telefona, pisem, osebnih stikov ... Vse to je po besedah predavateljice ustvarjalo javno mnenje in pripomoglo k večji prepoznavnosti samostojne Slovenije. Rojaki so ustvarjali pritisk na vlade in vse to je ustvarilo odzive mednarodne javnosti do neodvisne Slovenije. „Rojaki so odpirali poti do najvidnejših predstavnikov svetovne politike. Kljub razdeljenosti, so v tistih dneh pokazali izjemno enotnost,“ je še naglasila Valič-Zverova.

Demos je tudi s pomočjo zamejcev in izseljencev v svojih namerah uspel. Te so bile zapisane v Majniški deklaraciji. Uspel je kljub temu, da ni imel zaslombe v gospodarstvu, medijih, sodstvu ... Za uspešno izpeljavo demokratične tranzicije mu je zmanjkalo časa in politične moči. Bil pa je ključni dejavnik za osamosvojitev slovenskega naroda.

Dr. Andreja Valič-Zver še ugotavlja, da je naša domovina po 25-ih letih spet v krizi: „Smo na prelomu, na robu. Proces demokratične tranzicije ni bil uspešno izpeljan. Vladajo nam stari monopoli v gospodarstvu, politiki, medijih, sodstvu ...“ Podčrtala je odgovornost vseh nas, da se stanje popravi.