Pregled domačih dogodkov od 22. do 29. avgusta

Slovenija | 30.08.2014, 13:50

V 35. tednu v letu 2014, so poleg spominjanja na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevale še novice: imenovanje novega mandatarja, sestavljanje ministrske ekipe, odločanje o delu Janeza Janše v odboru za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, pa tudi priprave na prvi šolski dan. Na svoj račun so prišli tudi športni navdušenci. Mariborčanom je namreč uspel preboj v najelitnejšo nogometno ligo.

Vsi trije (totalitarizmi) imajo v svojih genih odklanjanje demokracije

V Rovtah je prejšnjo nedeljo potekala spominska slovesnost ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, 70-letnici postavitve spravne kapelice v Rovtah in ob 23. avgustu, Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Po maši je sledil kulturni program, med katerim je med drugimi spregovorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. Spominski odbor farnih plošč pa je v izjavi opozoril, da bi moral biti slovenski nacionalni interes, da mrtvi dobijo dostojanstvo, ki jim je bilo barbarsko odvzeto. Dogodek, ki se ga je udeležilo približno 700 ljudi, se je začel s sveto mašo, ki jo je pri spravni kapelici v Rovtah daroval rojak, sicer dekan v Šentjerneju Anton Trpin. Poudaril je, kako sta kar dve kruti vojni v enem samem stoletju terjali veliko nedolžnih žrtev in posejali mnogo trpljenja, tudi v Rovtah, kjer se rane še niso zacelile. Glavna govornica na kulturnem delu programa je bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je med drugim opisala medvojne in povojne razmere v Rovtah. Spravna kapelica v Rovtah ime nosi zato, ker so v njej na istem mestu vpisane vse žrtve, ne glede na kateri strani je kdo padel. Pomembnost tega je v govoru poudaril tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji, Joseph Mussomeli: "Spoštovati in ceniti vse žrtve, ne glede na njihovo ideologijo, vero ali izvor, je nekaj, kar se moramo vsi po svetu še vedno učiti … da cenimo ljudi kot ljudi in jim ne dajemo oznak." Da dostojanstvo pripada vsakomur, ne glede na politično ali versko prepričanje, narodnost ali spol, poudarjajo tudi člani Spominskega odbora farnih plošč. Dolžnost pravne države je, da ta etična načela udejanji, odbor še poudarja v izjavi, ki jo bo izročil našim in Evropskim poslancem, da jo posredujejo v Evropski parlament.

Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki smo ga v Evropi zaznamovali 23. avgusta pa je bila v četrtek na gradu Turjak. Slovesnost sta pripravila Študijski center za narodno spravo in občina Velike Lašče. Glavni govornik je bil tržaški novinar in publicist Ivo Jevnikar. Kot je poudaril, ima evropski dan spomina vso pravico, da primerja, vendar ne izenačuje totalitarizmov. "Ne bom se spuščal v razmišljanje ali so trije totalitarizmi, ki nas najbolj zaposlujejo, torej fašizem, nacizem in komunizem med sabo res bistveno različni. Vsi trije imajo v svojih genih odklanjanje demokracije, nasilnost, kult voditeljev, zavračanje temeljnih prvin krščanstva, malikovanje svojega in zaničevanje tujega, zlasti naroda."

Žrtev totalitarnih in avtoritarnih sistemov pa so se na pobudo SDS spomnili tudi v državnem zboru. Na ponedeljkovi izredni seji je predsednik državnega zbora Milan Brglez med drugim dejal: "Dan spomina na žrtve totalitarizmov zahteva, da opravimo svojo civilizacijsko dolžnost in v svojem spominu ohranimo vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse posameznike, ki so bili z njimi posredno ali neposredno prizadeti."

Imamo mandatarja, vlade še ne

Državni zbor je na ponedeljkovi izredni seji odločal o kandidatu za mandatarja. Prvak SMC Miro Cerar je imel že ob začetku seje zagotovljeno podporo. V koaliciji z njegovo stranko bosta DeSUS in SD, za Cerarja so, kot so napovedali, glasovali tudi poslanci ZaAB, čeprav so del opozicije, prav tako sta mu prikimala oba poslanca narodnih skupnosti. Cerar je v predstavitvi poudaril, da bo prva naloga njegove vlade vzbuditi zaupanje v pravno državo in v državne ustanove. Kot je dodal, si bo prizadeval za razvojno usmerjeno politiko ter za zdravje naroda na duhovni in psihofizični ravni. "Na institucionalni ravni se zaupanje med državljani in državo ustvarja predvsem s spoštovanjem pravne države in temeljnih družbenih vrednot. Do zdaj v Sloveniji še nismo v zadostni meri dojeli pomena ustavnega načela pravne države. Spoštovanje tega načela pomeni nenehno vzpostavljanje in ohranjanje pravičnega reda v družbi. Brez pravne države ne more biti uspešnega bančništva, gospodarstva, kulture, sociale ali šolstva, kajti tam, kjer se, če rečem preprosto, nekaznovano krade in laže, tam ni ne pravičnosti in ne reda. Tam se družba razkraja in na koncu propade," je dejal Cerar

Med konkretnejšimi ukrepi s področja financ in gospodarstva je Cerar napovedal učinkovite ukrepe za pobiranje dajatev in zeleno davčno reformo ter poenostavitev sistema javnega naročanja. Postopno stabilizacijo javnih financ namerava doseči z ustrezno gospodarsko rastjo, a zanjo potrebujemo večjo potrošnjo. Slovenija potrebuje stabilen bančni sistem, njegova sanacija pa mora potekati skozi sanacijo gospodarstva. Na področju trga dela namerava prihodnja vlada spodbujati varno prožnost in večjo segmentacijo, na področju energetike je Cerar napovedal energetsko sanacijo stavb, nadaljevanje investiranja v gradnjo verige hidroelektrarn ter neodvisno revizijo projekta Teš 6. Javna uprava bo po njegovih besedah bistveno učinkovitejša in prijazna do uporabnika, na področju lokalne samouprave pa namerava vlada v prvi polovici mandata pripraviti strategijo razvoja ter spodbujati avtonomno povezovanje in združevanje občin. Izjemnega pomena je po Cerarjevih besedah področje izobraževanja, na katerem se bo med drugim zavzemal za večje poznavanje ključnih domovinskih in državljanskih vsebin. Na področju mednarodne politike si bo vlada prizadevala, da bi v razprave in pogajanja znotraj Evropske unije vnesla več lastnih predlogov. Cerar se je zavzel tudi za višjo politično kulturo in strpno razpravo ter napovedal odločno nasprotovanje sovražnemu govoru. Zagotovil je, da bo koalicija obravnavala tudi koristne predloge opozicije in konstruktivne pobude civilne družbe. "Mislim, da še nikoli noben kandidat za predsednika vlade ni predstavil programov o katerem nebi bilo nobene številke in nobenega roka. Če bi bili časi dobri, normalni in cvetoči in bi imeli privatizirano gospodarstvo brez tega, da bi se balo vplivov države in tako dalje, družbo v katero se država ne vtika več kot je to nujno potrebno, potem bi lahko rekli v redu, saj nekaj od tega se bo na vsakem področju naredilo, nekaj se ne bo. Ker ni merljivih kriterijev bo nekdo rekel, da je kozarec na pol poln, drugi, da je na pol prazen. Življenje bo normalno teklo dalje. Problem je, da nismo v takem stanju, da se ne cedita med in mleko," je spomnil predsednik SDS Janez Janša. Poudaril je, da je pred novo vlado zelo težko delo. Ob tem je omenil usodno razdeljenost Slovencev in nezaupanje v parlamentarno demokracijo. Napovedal je, da bodo v SDS podprli vsak reformni ukrep, ki bo zaslužil takšno ime. Kot je dodal bodo, čeprav nad tem mandatom visi sum v legitimnost, ravnali odgovorno.

Da v programu prihodnje vlade oziroma koalicijski pogodbi ne vidijo konkretnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest, je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak. "Vedno pa bomo podpirali vse vladne predloge za katere bomo ocenili, da bodo pripomogli k boljši Sloveniji in k boljšemu življenju vseh državljanov. Prizadevali pa si bomo tudi za spravo in sodelovanje ne glede na politično pripadnost. Prav tako bomo dajali tudi svoje pobude in pričakovali podporo vladnih strank seveda v kolikor se boste z nami strinjali," je dodala Novakova.

Tako kot v SDS in NSi so Cerarju podporo odrekli tudi v ZL. Vodja strankine poslanske skupine Luka Mesec je ob tem dejal, da so dozdajšnje vlade zaradi sledenja interesom kapitala v minulih letih napravile nepopravljivo škodo, zato od nove vlade pričakuje, da bo železne zakone zgodovine postavila pod vprašaj.

V SMC, DeSUS, SD in ZaAB ter poslanca narodnih skupnosti, ki so Cerarja podprli, so pozdravljali predvsem njegovo namero po krepitvi zaupanja v pravno državo ter vzpostavitvi politične stabilnosti in višje ravni politične kulture.

Nova vlada s 14 ministri + 1 na zalogo

V prihodnji vladi bo 14 ministrov in vsaj še en, a največ trije ministri brez resorja. Tako so odločili poslanci, ki so spremenjen in dopolnjen zakon o vladi potrdili z 49 glasovi za in osmimi proti. Na novo sta ustanovljena ministrstvo za javno upravo ter za okolje in prostor, še nekaj ministrstev je preoblikovanih. V parlamentarni razpravi so to v celoti podpirale poslanske skupine verjetne koalicije, v opoziciji so bili zadržani. „Posamezna ministrstva so po sedanji preureditvi bila vsebinsko preveč obsežna, zato določeni problematiki ni bilo mogoče nameniti enake pozornosti kot drugim področjem,“ je pojasnila poslanka SMC Lilijana Kozlovič.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je priznal, da je običajno, da število ministrstev določi vsakokratna koalicija. A dodal je, da je povečanje števila resorjev slabo simbolno sporočilo državljanom, ki bodo občutili poldrugi milijon evrov finančnih posledic in pol leta mrtvega teka na novoustanovljenih resorjih.

Da bi bilo logično, če bi v SMC sledili navedbam v svojem programu, ki obljublja vitko in transparentno upravo, je opozoril poslanec SDS Vinko Gorenak. „Če BDP pada, je torej v državi manj denarja, bi človek pričakoval, da bo manj ministrov. Ker je brezposelnih več, država rabi denar za njih in bi lahko bilo manj ministrstev. Dolg države narašča dlje časa. Ja, torej imamo manj denarja, bi morali imeti manj ministrov, pa jih delate več. 392 tisoč ljudi je pa pod pragom revščine. Še en dokaz, da mora biti število ministrstev manjše.“

V ZaAB so se pri glasovanju vzdržali, spomnili so, da gre za novelo, ki jo mora sprejeti koalicija sama. Ne za in ne proti niso glasovali tudi poslanci ZL, ki so nasprotovali predvsem ministra brez listnice, ki so ju poimenovali ministra na zalogo.

Kdaj nova vlada?

Mandatar Miro Cerar je predsednika države Boruta Pahorja in predsednika državnega zbora Milana Brgleza na petkovem delovnem srečanju seznanil s potekom oblikovanja nove vlade. Cerar je ocenil, da bi predlog liste kandidatov za ministre v državni zbor lahko vložil do 9. septembra, torej do izteka roka. Brglez je ob tem zagotovil, da bo parlament vse zahtevane postopke izvedel tako, da bi do oblikovanja vlade lahko prišlo v najkrajšem možnem času po vložitvi kandidatur.

Mandatar Cerar se sicer v teh dneh sestaja z morebitnimi kandidati za vodenje posameznih resorjev. Z njim sta se že srečala Tomaž Gantar, ki naj bi prevzel ministrstvo za okolje in prostor, in Janko Veber, ki ga najverjetneje čaka obrambni resor. Julijana Bizjak Mlakar bo s Cerarjem govorila v prihodnjih dneh, je pa uradno potrdila, da je kandidatka za ministrico za kulturo.

Še brez odločitve kdo bo novi evropski komisar iz Slovenije

Mandatar Miro Cerar se je po telefonu znova pogovarjal s prihodnjim predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in ponovil svoje preference glede komisarja iz Slovenije. Že v četrtek mu je povedal, da s seznama kandidatov, ki ga je poslala Ljubljana, daje prednost kandidatoma koalicijskih strank - predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu in podpredsednici SD Tanji Fajon in nikakor ne odhajajoči predsednici vlade Alenki Bratušek. A je dal hkrati Junckerju možnost proste izbire kandidata, saj je dobil zagotovila, da bo komisar iz Slovenije vodil pomemben resor. Ob koncu julija, ko se je seznam še oblikoval, so iz Bruslja prišli namigi, da bi bi Juncker želel kot komisarsko kandidatko Bratuškovo, ker je ženska in kot premierka izkušena političarka. Kot je tedaj nakazal zanesljiv in verodostojen tuj diplomatski vir v Bruslju, bi Bratuškova v novi komisiji dobila podpredsedniški položaj. Po drugi strani pa se zaradi komisarskega položaja očitno zapleta tudi v kadrovski porazdelitvi ministrskih mest v bodoči vladi Mira Cerarja. Kot je za TV Slovenija dejal Erjavec, bi v primeru, če bi Juncker za komisarko izbral Fajonovo, v DeSUS zahtevali nov razrez ministrstev.

Obveščevalne in varnostne službe brez parlamentarnega nadzora

Državni zbor je oblikoval skoraj vsa parlamentarna delovna telesa in imenoval njihova vodstva. Le odločanje o sestavi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer je med kandidati za člane tudi predsednik in poslanec SDS Janez Janša, ki prestaja zaporno kazen, je v ponedeljek prestavil. O tej temi so poslanci znova odločali na četrtkovi izredni seji. Poslanci so tudi takrat zavrnili sklep o ustanovitvi komisije.

Vodja poslanske SMC Simona Kustec Lipicer pojasnila, da se okoliščine glede Janševega mandata niso spremenile, zato je poslanska skupina glasovala proti sestavi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je po drugi strani opozoril, da nobenemu od poslancev ni mogoče odrekati delovanja v DZ ali njegovih delovnih telesih. Odločitev, da se komisija zaradi Janševega članstva v njej, ne ustanovi, pa je označil kot šikaniranje, "politično segregacijo" poslanca in poslanske skupine SDS ter kršitev vseh pravnih podlag. Opozoril je še, da bodo obveščevalne in varnostne službe v tem obdobju popolnoma brez nadzora, kar je po njegovih besedah nedopustno. Podobnega mnenja je Matej Tonin NSi, ki je poslance opozoril, da se "igrajo z ognjem", ker puščajo obveščevalne in varnostne službe brez civilnega nadzora. Koalicijo je pozval, naj čim prej odloči o Janševem mandatu, da se "stvari ne vlečejo v nedogled".

Masleša ostaja "v primeru Patria"

Predsednik SDS Janez Janša je pričakoval zavrnitev svoje zahteve za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz odločanja o zadevi Patria. Ocenjuje, da gre za posledico žalostnega stanja v našem sodstvu. A čeprav je bila odločitev pričakovana, po Janševih besedah ni nepomembna. Kot je pojasnil, je na Evropskem sodišču za človekove pravice padlo že veliko sodb, kjer so bili očitki pristranskosti in nepoštenega sojenja bistveno manj utemeljeni kot v Masleševem primeru.

Na vrhovnem sodišču so prejšnji teden tudi napovedali, da bodo zaradi nekaterih izjav Janševega odvetnika Francija Matoza pretehtali možnost prijave morebitne disciplinske kršitve oziroma kršitve kodeksa odvetniške etike odvetniški zbornici. Janša meni, da gre za žalosten poskus ustrahovanja.

Varno v novo šolsko leto

Pred nami je prvi šolski dan. V ponedeljek bo v osnovne šole vstopila ena največjih generacij v zadnjih 10 letih. V šolske klopi bo namreč prvič sedlo 21.886 osnovnošolcev, kar je 1300 več kot lani. Število osnovnih šol se sicer letos ne spreminja. Še naprej jih bo 450, od katerih so tri zasebne. Imamo tudi 330 podružničnih šol. Na področju srednjega šolstva se uvaja nekaj novih programov, v osnovnih šolah pa se največje spremembe obetajo pri predmetniku. V skladu z leta 2013 spremenjenim zakonom bodo v 2. razred osnovne šole med drugim letos začeli uvajati prvi tuj jezik. Ob prihajajočem novem šolskem letu pa policisti opozarjajo na varnost v prometu. Predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba je zato poudaril, da večja varnost otrok temelji v prvi vrsti na starših oziroma odraslih. Zato bodo še posebej njih opozarjali, naj ne pozabijo na varnost svojih otrok in drugih udeležencev v cestnem prometu.

Novi prostori Osnovne šole Alojzija Šuštarja nared za prvi šolski dan; zaživel bo tudi vrtec Dobrega pastirja

Zadnje avgustovske dni imajo veliko dela v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer bo v ponedeljek svečano odprtje novih prostorov Osnovne šola dr. Alojzija Šuštarja in vrtca Dobrega pastirja. Kot so na predstavitvi šole predstavnikom medijev povedali ravnateljica šole, ravnateljica vrtca in ekonom Zavoda sv. Stanislava dr. Marina Rugelj, Špela Avšič in Anton Homar, se nove pridobitve, ki je vredna približno 10 milijonov evrov in razpolaga z devet tisoč kvadratnimi metri pokritih površin ter kar 31 tisoč kvadratnimi metri uporabne površine, več kot zadovoljni.

V sklopu novega objekta osnovne šole je zagotovljenih 18 oddelkov in športna dvorana z dvema vadbenima enotama. Vrtec ima pet igralnic. Novi objekt je v prostor umeščen tako, da tvori skladno celoto z obstoječim objektom Zavoda sv. Stanislava.

Pahor 101, Rebula 90

Pri Cankarjevi založbi so v torek v počastitev 90. rojstnega dne Alojza Rebule in za 101. obletnico Borisa Pahorja predstavili ponatis Rebulovega dela V Sibilinem vetru. Po besedah avtorice spremne besede Tatjane Rojc ta predstavlja njegovo mojstrovino, dogajanje, postavljeno v antični svet, pa metaforo za sodobni svet leta 1968.

Pisatelju, ki je 90 let dopolnil 21. julija, se je poklonil tudi Pahor, ki je spregovoril o njuni skupni poti in svetovnonazorskem razhodu. Zaključil je, da kljub temu ostajata prijatelja in spregovoril še o slabem odnosu matice do Trsta.

Šport

Nogometaši Maribora so se uvrstili v skupinski del enega najelitnejših tekmovanj v ligo prvakov. Na povratni tekmi 4. kroga kvalifikacij so v Glasgowu premagali Celtic z 1:0. Prva tekma se je v Ljudskem vrtu končala z 1:1. In tako so Mariborčani že dobili svoje nasprotnike. V skupini G bodo igrali skupaj s Chelseajem, Schalkejem in Sportingom iz Lizbone.

Slovenska judoistka Ana Velenšek je na SP v Čeljabinsku osvojila tretje mesto v kategoriji do 78 kilogramov. Velenškova je za uvrstitev dvakrat zmagala, nato izgubila proti olimpijski prvakinji Američanki Kayli Harrison, nato spet zmagala v repasažu ter v borbi za bron proti branilki naslova Kyong Sol iz Severne Koreje. Razveselila pa je v Čeljabinsku tudi judoistka Tina Trstenjak, ki je osvojila tretje mesto v kategoriji do 63 kilogramov. Trstenjakova se je do uvrstitve prebila preko repasaža, kjer je najprej premagala Nemko Martyno Trajdos, nato pa v borbi za bron še Francozinjo Anne-Laure Bellard.

Sicer pa poglejmo še k enim šampionom. Košarkarji Slovenije začenjajo danes misijo svetovno prvenstvo 2014. Uvodna tekma jih čaka danes ob 17.30 proti močni zasedbi Avstralije. Uspešen začetek prvenstva bi bil za varovance selektorja Jureta Zdovca več kot dobrodošel. Po eni strani z vidika uvrstitve v predtekmovanju, po drugi pa zavoljo motivacije in samozavesti igralcev, ki so v pripravljalnem obdobju doživeli nekaj neugodnih porazov. Tako igralci kot Jure Zdovc priznavajo, da so pred začetkom prvenstva kar malce nervozni. Domen Lorbek pravi, da gre za tisto pozitivno nervozo, ki je pri vrhunskem športniku vedno prisotna pred velikim tekmovanjem.