V tem mandatu v DZ 20 delovnih teles
Slovenija
Državni zbor je oblikoval skoraj vsa parlamentarna delovna telesa in imenoval njihova vodstva. Le odločanje o sestavi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je prestavil na eno naslednjih sej. V DZ bo v tem mandatu delovalo 20 delovnih teles, največ predsedniških mest v njih pa pripada poslanski skupini SMC.
SMC pripada sedem predsedniških mest v delovnih telesih, po tri imajo v SDS in DeSUS, po dva v NSi in ZaAB, po enega pa v SD, ZL ter poslanec narodne skupnosti.
Mandatno-volilno komisijo bo v tem mandatu vodil Mitja Horvat (SMC), komisijo za poslovnik Matej Tašner Vatovec (ZL), komisijo za narodni skupnosti Roberto Battelli, komisijo za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS), komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak (DeSUS), komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pa Eva Irgl (SDS).
Predsednica odbora za gospodarstvo je postala Margareta Guček Zakošek (SMC), predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa Igor Zorčič (SMC). Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo vodila Iva Dimic (NSi), odbor za finance in monetarno politiko Urška Ban (SMC), odbor za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi), odbor za pravosodje Andreja Katič (SMC), odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa Lilijana Kozlovič (SMC).
Odbor za obrambo bo vodil Peter Vilfan (ZaAB), odbor za zdravstvo Tomaž Gantar (DeSUS), odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS), odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB), odbor za kulturo Dragan Matić (SMC), odbor za zadeve EU Kamal Izidor Shaker (SMC).
Komisija za nadzor obveščevalnih služb še ni ustanovljena, za SDS tako ravnanje škandalozno
Kljub temu, da so poslanci danes ustanavljali delovna telesa, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb še ne bo začela z delovanjem. Njena ustanovitev je preložena na čas, ko bo mandatno-volilna komisija presodila, ali naj predsedniku SDS Janezu Janši preneha mandat. V SDS to označujejo za škandalozno ravnanje koalicije.
Proceduralni predlog, da se glasovanje o ustanovitvi te komisije preloži, je prišel iz vrst SMC, saj je med kandidati za člana komisije tudi predsednik SDS Janez Janša, ki trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria. Mandatno-volilna komisija DZ je namreč pred nalogo, da sklene, ali bo Janši zaradi obsodbe poslanski mandat prenehal ali ne.
Proceduralnemu predlogu, ki je bil nazadnje sprejet s 55 glasovi za in 28 proti, je ugovarjal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, ki je med razpravo na seji izpostavil, da je parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi službami izjemno pomemben. Zaradi enega poslanca po njegovem mnenju ni smiselno prelagati odločanja o tem. Poleg tega bi Janši, če bi mu bil poslanski mandat odvzet, prenehala tudi funkcija v komisiji, je poudaril.
V izjavi ob robu današnje izredne seje je Tonin dodal, da je Janša nedvomno poslanec z največ izkušnjami na področju obveščevalnih in varnostnih služb, te izkušnje pa bi bile dobre pri delovanju komisije.
Janševe izkušnje je v izjavi za STA izpostavil tudi poslanec ZL Matjaž Hanžek, "saj je Janša pred desetletjem in pol povzročil tudi bitko med obveščevalnima službama, kar ga je takrat stalo". Kar se tiče strokovnosti, je torej pravi človek, ugotavlja Hanžek, ki pa dodaja, da je ta poteza, kar se tiče varnosti Slovenije in blaginje državljanov, zelo dvomljiva. Po preložitvi glasovanja pa je Hanžek dodal, da z razpletom ni zadovoljen, saj treba stvari razrešiti čim prej.
Vodja poslancev SDS Jože Tanko pa je na seji dodal, da bi državna volilna komisija, če bi bilo z Janševim mandatom kar koli narobe, zagotovo že ukrepala. Prav tako bi lahko tisti, ki so menili, da je s postopkom njegove izvolitve kar koli narobe, o tem poročali komisiji, a se to ni zgodilo, je opozoril.
Janšev strankarski kolega Branko Grims, sicer kandidat za predsednika omenjene komisije, je sprejeti proceduralni predlog sklep označil za "izjemno slabo in škandalozno ravnanje vladajoče koalicije, ki se spreneveda".
Po njegovem se s tem želi doseči samo eno; preprečiti, da se vzpostavi parlamentarni nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. Grims pričakuje, da bo koalicija ponovno pretehtala to odločitev in že na naslednji izredni seji vzpostavila komisijo.
