Škof Štumpf ob priključitvi Prekmurja z matičnim narodom o težavah ljudi
Slovenija | 18.08.2014, 05:42
Z državnim praznikom smo se 17. avgusta spomnili 95. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Državna proslava je bila v Beltincih, na njej pa je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je poudaril, da je zgodovina slovenskega naroda žal močno prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja zato je ta praznik še toliko bolj svetel trenutek naše zgodovine.
Za Prekmurce se je s pridružitvijo k matičnemu narodu končalo stoletja dolgo življenje pod ogrsko vladavino.
Murskosoboški škof Peter Štumpf je v pogovoru za Radio Ognjišče izpostavil, da tudi za ta del slovenske dežele, ki je bil politično priključen osrednjemu delu Slovenije, verjamemo, da je dovolj bogat, ne smo, da lahko preživi, ampak da tudi na novo postavi svoja gospodarska, kulturna in politična razmerja. "Biti Slovenec, pomeni biti tudi veren v Prekmurju. Na nek način se to danes zdi kot izključujoča trditev, vendar je v tem nek širši kontekst. Vera hkrati tudi pomeni etično zavezanost k pravičnosti in poštenosti. To sta pa tisti dve kreposti, ki sta danes tudi v našem prostoru precej redki, oziroma ne najdeta nekako svojega mesta."
Predsednik državnega zbora Milan Brglez, je na državni proslavi v Beltincih v svojem govoru povedal, da je Prekmurje vir, kjer človek ne najde samo osebnega miru in romantične zasanjanosti, ampak tudi veliko dobrote, znanja, idej in energije. Je področje, ki je bogato zgodovinsko, etnološko, kulinarično in znanstveno. Je področje, ki ima še veliko možnosti za nadaljnji razvoj. A tu se ne smemo ustaviti zgolj pri besedah, ampak moramo storiti več. Ne samo z odločitvami na papirju, ampak tudi v praksi. Le s skupnimi močmi bo Prekmurje napredovalo tudi gospodarsko.
Jožef Klekl st., duhovnik, publicist, urednik, politik
Jožef Klekl je izšel iz zdrave in zavedne prekmurske družine. Rodil se je 13. oktobra 1874 na Krajni, župnija Tišina. Starši so bili srednje premožni kmetje. Oče Štefan je bil zelo razgledan, saj je končal meščansko šolo v Radgoni. Mati Terezija, rojena Šalman, je bila skrbna gospodinja in modra vzgojiteljica. V družini je bilo osem otrok, od katerih so trije umrli v zgodnji mladosti. "Naša domača hiša, kjer sem se bil rodil," pričuje Klekl, "je bila vedno slovenska in doma, v tej rodni hiši, se je z menoj vred rodil tudi slovenski duh, zavest, ponos slovenstva." Osnovno šolo je obiskoval na Cankovi, dve leti se je pripravljal na gimnazijo v Lendavi, kjer se je učil madžarščine, kajti gimnazijska leta je "prestal" v Koszegu in Sombotelu pri premonstratencih. Zaradi nadarjenosti so ga predstojniki hoteli poslati v centralno bogoslovje v Budimpešto, kar pa je preprečila njegova bolezen, zato je po maturi vstopil v sombotelsko bogoslovje. V času Kleklovega bogoslovnega študija je sombotelsko škofijo vodil odličen škof Kornel Hidasy. Klekl je duhovno rastel tudi ob svojem "učitelju" dr. Francu Ivanocyju, ki je leta 1889 prišel za župnika na Tišino, kjer je ta "prekmurski Slomšek" ostal vse do svoje smrti leta 1913.
