Socialna kapica, da ali ne?
Slovenija | 10.08.2014, 15:38 Tone Gorjup
V teh pogosto slišimo za tako imenovano socialno kapico. Poskrbela je za pestrost pri sestavljanju nove koalicije ter pokazala na velika razhajanja med socialnimi partnerji. Socialna kapica preprosto pomeni, da socialni prispevki ne morejo preseči določenega zneska. Za ta ukrep se že vrsto let zavzemajo delodajalci, ki trdijo, da bi okrepil konkurenčnost, medtem ko mu sindikati ostro nasprotujejo, saj menijo, da bi dodatno zajedel v socialno državo.
Socialna kapica je omejitev socialnih prispevkov, prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in za primer brezposelnosti ter za starševsko varstvo nad določenim zneskom prejemkov. Kdor preseže ta znesek pri svoji plači, ne plačuje dodatnih socialnih prispevkov. V Sloveniji teh omejitev ni, čeprav gospodarstvo že leta dokazuje, zakaj je potrebna. Primeren trenutek za osvetlitev tega instrumenta so pogajanja o novi koaliciji. V pogovorih z najverjetnejšim mandatarjem Mirom Cerarjem NSi vztrajno zahteva uvedbo tega ukrepa. V stranki menijo, da je socialna kapica nujna zlasti zato, ker bi omogočila, da bi sposobne posameznike zadržali v Sloveniji. Pravijo še, da bi razbremenila srednji razred in mu zagotovila boljše priložnosti. V SD na drugi strani trdijo, da gre za "bogataško" kapico, od katere bi imeli koristi le bogati. Cerar, ki si želi sodelovanja z NSi, kar bi vladi dalo večjo težo pred evropsko javnostjo, je že predlagal delno socialno kapico, ki bi zajela le srednjo, inženirsko raven plač in ne direktorskih. Preostali del levice nasprotuje tudi temu.
Še hujši so sindikati, ki trdijo da bi s socialno kapico pridobili le najbogatejši in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oziroma najrevnejše. Goran Novkovič z Gospodarske zbornice jim odgovarja: „Če to res drži, to, če logično razmišljamo, pomeni, da niti Nemčija, niti Avstrija, niti Poljska, Češka, Slovaška, Španija, Francija niti Italija niso socialne države. Gre za demagoške izjave. Nas res žalosti, da ne znamo v Sloveniji potegniti pragmatičnih potez, s kombinacijo ukrepov, ki bi razbremenili stroške dela in povečali število zaposlenih.“
Na Gospodarski zbornici so že pred volitvami pripravili več javnih tribun z namenom, da opozorijo na možne in nujne ukrepe za izhod iz krize. Kot je dejal svetovalec predsednika GZS Goran Novkovič, so „poleg socialne kapice predlagali tudi znižanje obremenitve najnižjih plač, ker to avtomatsko pomeni višjo kupno moč, ti bi več trošili, gospodarstvo bi od tega nekaj imeli. Predlagali smo tudi 100 odstotno olajšavo na reinvestiranje. Predlagali smo znižanje energetskih in okoljskih dajatev, saj so te zelo visoke v primerjavi z drugimi evropskimi državami.“
Novkovič vlado, ki nastaja in zaenkrat še nima izdelane reformne politike, opozarja, da če „ne bo krenila v smer, ki jo predlaga gospodarstvo, bo naredila slabo uslugo državljanom in sami sebi“.
Ponovil je, da je sprememba gospodarske politike nujna, saj dosedanja ni pripeljala iz krize, prehitevajo pa nas že tudi države, ki so bile pred leti še daleč za nami.
