Ministrstvo za čimprejšnjo ratifikacijo Konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami
Politika Petra Stopar
V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja vsaka druga ženska, fizičnega pa vsaka peta. Slovenska policija je lani obravnavala več kot 1500 kaznivih dejanj nasilja v družini, v prvi polovici letošnjega leta pa že skoraj 900. Kljub temu, da je naša država že pred tremi leti podpisala Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, bi jo morali po mnenju pristojnega ministrstva in varuhinje človekovih pravic tudi ratificirati. Omenjena konvencija je prvi mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno v družini.
Konvencija, znana tudi kot istanbulska konvencija, kot pravni instrument o človekovih pravicah krepi odgovornost držav za spodbujanje enakosti spolov in varstvo človekovih pravic žrtev obravnavanega nasilja. Dokument po pojasnilu Sveta Evrope zapira očitno vrzel na področju zaščite pravic žensk v Evropi. Vključuje zavezujoče standarde za učinkovitejše preprečevanje nasilja, zaščito žrtev in pregon povzročiteljev nasilja.
Konvencija med drugim opredeljuje različne oblike nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Države podpisnice bodo morale opredeliti vrsto novih oblik nasilja, ki jih še niso, tako med drugim pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, prisilni splav in prisilno sterilizacijo. Ob tem bodo morale zagotoviti, da kultura in tradicija nista opravičilo za takšna ravnanja.
V Sloveniji po zadnjih ugotovitvah Ministrstva za pravosodje pogoji za začetek ratifikacije konvencije niso izpolnjeni. Tako se je zavezalo, da bo pridobilo pravna mnenja vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva ter kazenskih in mednarodnih kateder pravnih fakultet v Sloveniji. Nekatera od njih je sredi prejšnjega meseca že prejelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jih bo preučilo in nadaljevalo prizadevanja za čimprejšnjo ratifikacijo. Do tedaj se lahko načela konvencije izvršujejo preko obstoječih zakonskih določb.
Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da bi bilo konvencijo v Sloveniji dobro ratificirati in tako v čim večji meri pomagati žrtvam, ob tem pa poudarja: „Slovenija ima na področju nasilja v družini poseben zakon za preprečevanje nasilja v družini in mislim, da če bi tega spoštovali, bi bilo tudi dovolj narejenega. Vendar, ker gre za neko širšo konvencijo, je prav, da smo čedalje bolj osveščeni in subtilni do nasilja, da ga zaznamo in tudi preganjamo, in seveda da imamo do tega pojava ničelno toleranco.“
Še vedno namreč po njeni oceni nekateri nasilja ne prepoznajo ali ne želijo govoriti o tem, pri čemer je spomnila na za to namenjeni program ministrstva za delo z imenom Vesna, „in šlo bo tudi za osveščanje žena in deklet o tem, kaj je nasilje, kako se mu upreti, sama pa dodajam, da je treba poleg žrtev pomagati tudi storilcem, kajti če storilec ne dobi ustrezne pomoči, poišče novo ali staro žrtev“.
Po rezultatih največje raziskave o nasilju nad ženskami v Evropski uniji, ki jih je marca objavila Agencija EU za temeljne pravice, je v uniji fizično oziroma spolno nasilje po 15. letu doživelo 33 odstotkov žensk, večino teh je prizadel partner.
