Predstavili izjavo ob dnevu begunca

| 21.07.2014, 11:18 Matjaž Merljak

V mesečni oddaji Gradimo odprto družbo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), smo tokrat objavili izjavo za javnost, ki jo je pet nevladnih organizaciji v RS, ki delujejo na begunskem področju, objavilo ob junijskem dnevu begunca. Dodali smo še novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

Izjava nevladnih organizacij ob svetovnem dnevu begunca

V svetu divjajo hude vojne, pomanjkanja in množične kršitve človekovih pravic. Kljub temu Evropa še vedno ostaja trdnjava in evropska migracijska politika otežuje dostop do zaščite ljudem, ki zgolj iščejo varnost in boljše življenje. Ob letošnjem svetovnem dnevu beguncev zato želimo nevladne organizacije opozoriti na neustreznost evropskih azilnih in migracijskih politik, ki se kažejo v pretiranem nadzoru, oteženem dostopu do zaščite ter nezadostni podpori pri integraciji. Pričakujemo, da se bo Slovenija zavzela za vzpostavitev humanega, na solidarnosti temelječega azilnega sistema in prevzela del odgovornosti za begunce, ki prihajajo v Evropo. Prav tako opozarjamo na nekatere praktične težave, ki se pojavljajo pri integraciji beguncev v Sloveniji in so povezane z učinkovitim dostopom do učenja slovenščine, do zaposlitev in dostopom do neprofitnih stanovanj ter na neustrezno zaščito otrok brez spremstva v Sloveniji. Opozoriti želimo tudi na spornost kazenskega pregona prosilcev za mednarodno zaščito, ki v Slovenijo prispejo s ponarejenimi listinami za vstop.

Število prosilcev za mednarodno zaščito v Evropi se je po podatkih UNHCR v lanskem letu bistveno povečalo. V 38 evropskih državah je tako lani za mednarodno zaščito zaprosilo 484.600 oseb, kar je za tretjino več kot v letu 2012. Največ ljudi – 109.600, je za zaščito zaprosilo v Nemčiji, sledita ji Francija in Švedska. UNHCR poroča, da je bilo lansko povišanje števila oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito v državah Evrope, severne Amerike, vzhodne Azije in Pacifika najvišje po letu 2001. Ob tem ne smemo pozabiti, da največ beguncev še vedno ostaja v regijah držav iz katerih bežijo ali kot notranje razseljene osebe v lastni državi. Povečanje števila beguncev je v veliki meri mogoče pripisati krizi v Siriji.

Ob povečanju števila beguncev, ki prihajajo v Evropo, bi želeli opozoriti na neustreznost evropskih azilnih in migracijskih politik, ki se kažejo v pretiranem nadzoru, oteženem dostopu do zaščite ter pogosto nezadostni in neustrezni podpori pri vključevanju priseljencev. Posledica takšnih politik so katastrofe, ki se vsakodnevno dogajajo v Mediteranu. Po lanski tragediji, v kateri je pred obalo Lampeduse utonilo več kot 300 beguncev, se evropska azilna in migracijska politika ni kaj bistveno spremenila. Evropa je za mnoge nedosegljiva, vse več je poročil o vračanju beguncev, ki ne dobijo možnosti zaprositi za mednarodno zaščito. Begunci, ki dosežejo Evropo, so pogosto deležni diskriminacije, neskončnih postopkov in nečloveške obravnave. Begunci nimajo izbire, v kateri evropski državi bodo živeli, azilne politike posameznih držav pa še vedno niso poenotene, kar vodi do različnih minimalnih standardov zaščite in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev v posamezni državi članici.

Več kot trideset evropskih nevladnih organizacij, med njimi tudi Slovenska filantropija, je tako aprila letos evropskim institucijam poslalo odprto pismo, v katerem od njih zahtevajo vzpostavitev humanega azilnega sistema, ki temelji na solidarnosti. Zahteve obsegajo naslednje:

-vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostop do evropskih držav preko Mediterana;

-zaščita življenj bi morala biti glavna prednostna naloga vseh vključenih v zaščito meja držav članic EU;

-vzpostavitev humanih azilnih sistemov, ki temeljijo na solidarnosti in harmoniziranih minimalnih standardih;

-možnost svobodne izbire države, v kateri posameznik zaprosi za mednarodno zaščito.

Slovenija je kot država članica EU soodgovorna za zaščito beguncev, ki prihajajo v Evropo. Solidarnost bi v prihodnje lahko izkazala tudi s sprejemom določenega števila beguncev iz katere druge Evropske države z večjim številom prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev – tako, kot je pred časom že sprejela begunce z Malte v okviru programa Eurema.

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS je v Sloveniji lani za mednarodno zaščito zaprosilo 272 oseb, med njimi je bilo največ prebivalcev Sirije, sledijo prebivalci Kosova. Mednarodna zaščita je bila priznana 37 osebam. Tako se nadaljuje pozitivni trend pri podeljevanju statusov mednarodne zaščite v Sloveniji, ki se je začel že lani. Prav tako je Republika Slovenija lani v postopkih združevanja družine dovolila prihod družin osmih oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji.

Osebe s pridobljeno mednarodno zaščito se v Sloveniji pogosto težko integrirajo. Klub sistemski podpori pri integraciji se v praksi pojavljajo številne težave: npr. nekatere osebe s priznano mednarodno zaščito še vedno dalj časa čakajo na vključitev v tečaje slovenskega jezika, izjemo težko si najdejo zaposlitev ali delo, saj ni posebnih programov, ki bi spodbujali njihovo zaposlovanje.

K težji integraciji pripomore tudi dejstvo, da je priseljencev iz nekaterih držav, od koder v zadnjem času prihajajo begunci (npr. Afganistan in Somalija), v Sloveniji relativno malo in tako osebe z mednarodno zaščito nimajo podpore svoje skupnosti. Osebe z mednarodno zaščito v Sloveniji tudi še vedno nimajo dostopa do neprofitnih stanovanj, kar ima negativen vpliv na uresničevanje pravice do primernega stanovanja.

Področje zaščite in skrbi za otroke migrante, posebno za otroke brez spremstva, je v Sloveniji še vedno pomanjkljivo urejano, posebno kar se tiče njihove nastanitve, skrbništva in programov, prilagojenih njihovim potrebam. Ob tem bi posebej izpostavili njihovo nastanitev v integracijski hiši brez zagotovljenega ustreznega varstva in vzgoje.

Opozarjamo tudi na nedopustnost kazenskega pregona prosilcev za mednarodno zaščito, ki prispejo s ponarejenimi potnimi listinami. Zoper njih se sproži kazenski postopek, ne glede na to, da slovenskim organom izrazijo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Ti postopki se nato najpogosteje končajo z uporabo instituta odloženega pregona ali celo z izvedbo celotnega kazenskega postopka. Navedeno prakso ocenjujemo kot problematično, saj se beguncev ne bi smelo kazensko preganjati, saj v nasprotnem primeru institut mednarodne zaščite izgubi svoj smisel.

Ljubljana, 16. 6. 2014

Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, Ljubljana,
Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, Ulica Janeza Pavla II 13, Ljubljana,
Mirovni inštitut, Metelkova 6, Ljubljana,
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Metelkova 6, Ljubljana,
Slovenska filantropija, Poljanska cesta 12, Ljubljana

Prix Caritas nagrada v Lucernu

V četrtek, 19. junija 2014, je bila v švicarskem mestu Lucern slovesnost, na kateri je pater Nawras Sammour, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce za področje Bližnjega vhoda in severne Afrike, prejel nagrado za svoje delo v Siriji. Nagrada želi izkazati čast služenju in delu sirskega Jezuitskega združenja za begunce, ki se zavzema za preganjane in trpeče Sirce ne glede na versko ali etično pripadnost. Švicarska nagrada Prix Caritas je letna nagrada, ki je dana ljudem za izredne dosežke na področju socialnega dela, med-kulturnega razumevanja ter razvoju korporativnega dela.

Ugrabitev v Afganistanu

V prejšnji oddaji smo že poročali, da je bil direktor afganistanskega Jezuitskega združenja za begunce, p. Alexis Prem Kumar SJ, v ponedeljek, 3. junija 2014, popoldne ugrabljen, in sicer v vasi Sohadat, ki leži 25 km od mesta Herat. Ugrabila ga je skupina neidentificiranih mož iz zahodnega Afganistana. 47- letni jezuit iz Indije je bil v Afganistanu štiri leta in je pomagal beguncem, ki so se vračali iz Irana in Pakistana, da bi se lažje integrirali v afganistansko družbo. Preden je p. Prem Kumar prišel v Afganistan, je služil beguncem v Šri Lanki, ki so bili nastanjeni v južnoindijski državi Tamil Nadu. Ker ni še nobenih novic o ugrabljenem patru, se tudi Jezuitsko združenje za begunce Slovenije pridružuje molitvam in prošnji za čim prejšnjo osvoboditev p. Prema Kumarja.

Srečanje z varuhinjo človekovih pravic

Pred svetovnim dnevom begunca so se v četrtek, 19. junija 2014, Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnika Jernej Rovšek in Ivan Šelih ter svetovalka pri Varuhu Petra Komel sestali s predstavniki nevladnih organizacij na področju tujcev, azilantov in beguncev. Srečanja se je udeležil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, dr. Robin Schweiger. Na srečanju smo se pogovorili o aktualnih problematikah, s katerimi se srečujejo nevladne organizacije na področju dela s tujci. Posebno pozornost smo namenili:

- spoštovanju načela nevračanja v postopkih mednarodne zaščite, kjer pride do trčenja s postopki za izročitev tujca

- kazenskemu pregonu prosilcev za mednarodno zaščito zaradi ponarejenih dokumentov,

- problematiki nadzora kakovosti in etičnosti prevajalcev ter

- neustreznega sodelovanja med ministrstvom za notranje zadeve in mednarodnimi organizacijami, ki nudijo pomoč nacionalnim organom pri prevajanju iz redkih jezikov.

Omenili smo tudi dolgotrajnost postopkov pri prosilcih za mednarodno zaščito, vendar je tu trend pozitiven, med drugim, tudi zaradi velikega upada prosilcev za mednarodno zaščito.

Srečanje pri Varuhinji je bila lepa priložnost, da smo se spoznali in tudi reševali pereče aktualne probleme na področju dela s tujci.  

Igre brez meja v Centru za tujce

Tudi letos smo imeli t.i. Igre brez meja v centru za tujce, in sicer v četrtek, 19. junija 2014, na predvečer dneva begunca. Ob tej priložnosti smo se spomnili vseh, ki so zapustili svojo deželo v upanju za lepšo in varnejšo prihodnost.  

S tujci smo igrali nogomet, odbojko in košarko. Poleg tujcev so igrali predstavniki Jezuitskega združenja za begunce in tudi uslužbenci Centra za tujce. Vzdušje je bilo lepo in sproščeno. Ob koncu iger pa smo se še družili ob soku in sladkarijah. 

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, nas pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko urada 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v nedeljo, 17. avgusta 2014, ob 18.40.