Irak
Kristjani preganjani v Iraku: Skrajneži zasedli tudi samostane v Mosulu
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Irak je na robu humanitarne, kulturne in zgodovinske katastrofe. Tako zadnje dogodke v tej državi komentira kaldejski patriarh Louis Sako. Kot smo že poročali, so pred pripadniki Islamske države iz drugega največjega iraškega mesta Mosula zbežali vsi kristjani. Skrajneži so jim namreč zagrozili s smrtjo, če se ne bodo spreobrnili ali plačali davka za zaščito. Zasegli so jim hiše, požgali nadškofijsko stavbo sirsko-katoliške Cerkve ter zasedli več samostanov.
Medtem ko se po vsem Iraku nadaljujejo napadi in nasilje, je tamkajšnja krščanska skupnost na robu preživetja. V Mosulu je bilo pred ameriškim posredovanjem leta 2003 več kot 60 tisoč kristjanov, še pred enim mesecem jih je bilo 35 tisoč. Danes nobenega več: »Nekateri so odšli proti severu, v Kurdistan, drugi proti Erbilu ali krščanskim vasem na ravnini Ninive. Te krščanske družine se soočajo s težkimi razmerami, saj nimajo nič. Skrajneži so jih oropali, jim odvzeli vozila in denar, oropali so jih dela. In ne morejo se vrniti,« je za Radio Vatikan povedal pomožni kaldejski škof v Bagdadu Saad Syroub. Preganjanje kristjanov v Mosulu je za zločin proti človeštvu označil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban ki-Moon.
»Številne družine so izgubile upanje. Obupane so glede prihodnosti in morda ne bodo ostale v državi,« je še dejal msgr. Syroub.
V Iraku je pred ameriškim posredovanjem živelo milijon kristjanov. Po Huseinovem padcu pa so islamisti uničevali njihove cerkve in ubijali duhovnike. Veliko kristjanov je zato zapustilo Irak, kjer naj bi jih ostalo okoli 450 tisoč.
Njihova usoda bo v prihodnosti v veliki meri odvisna od politike. Politične enotnosti pa še ni na vidiku. Iraški parlament je po dveh mesecih sicer uspel izvoliti svojega predsednika, ni pa še dosegel dogovora o premieru in predsedniku države. Po neuradnem dogovoru naj bi si tri ključne funkcije razdelile tri glavne skupine v državi - šiiti, suniti in Kurdi. Glavna naloga nove vlade pa bo vsekakor reševanje ene najhujših kriz v državi v zadnjih letih, potem ko so sunitski skrajneži junija sprožili ofenzivo in prevzeli nadzor nad velikim delom severnega in zahodnega Iraka.
