Potočnik: V odpadkih je zlato

Svet | 05.07.2014, 12:00 Petra Stopar

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ta teden v Bruslju predstavil vizijo družbe brez odpadkov - načrt za konkurenčnejšo Evropo. Zajeten sveženj za zeleno rast vključuje ambiciozne zakonodajne cilje za zmanjšanje odpadkov, ki bodo motor prehoda od linearnega h krožnemu gospodarstvu.

Potočnik predlaga, naj Evropejci do leta 2030 recikliramo 70 odstotkov komunalnih odpadkov in 80 odstotkov embalaže. Z letom 2025 predlaga prepoved odlaganja na odlagališča za tiste odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, kot so plastika, kovine, steklo, papir in karton ter bio-razgradljivi odpadki. Sveženj pa ni osredotočen le na odpadke. Ambiciozen, zajeten, kompleksen in vsestranski sveženj bo po besedah komisarja za okolje Potočnika povečal gospodarsko rast in zaposlovanje ter okrepil konkurenčnost Evrope.

„V odpadkih je zlato,“ ponazarja komisar. „Zlat poročni prstan lahko naredite tako, da izkopljete deset ton zlate rude, pri čemer morate uporabljati strupen cianid, ali pa reciklirate določeno število mobilnih telefonov ... Danes v Evropi recikliramo manj kot deset odstotkov mobilnih telefonov, večina jih obleži v naših predalih.“

Kot pojasnjuje, gre za premik od prevladujočega, linearnega modela gospodarstva vzeti, napraviti, porabiti in odvreči h konceptu krožnega gospodarstva, v katerem vsak vir v proizvodnji ostane čim dlje in se odpadki znova uporabijo kot surovina. Gre za premik od potrošniške filozofije k filozofiji odgovornega ravnanja z viri, kjer ima Evropska komisija cilj povečanje produktivnosti virov za 30 odstotkov do leta 2030. „In ta paket je nek nov konceptualen pristop v smeri, kako začnemo graditi našo produktivnost na način, ki bo hkrati ščitila okolje, varovala naše zdravje in močno prispevala k izboljšanju evropske konkurenčnosti in ustvarila pogoje, kako zadržati evropsko industrijo v Evropi,“ pravi Potočnik, ki je prepričan, da je zdaj čas za revolucijo zdravega razuma.

Prav tako paket vključuje cilja za zmanjšanje količine zavržene hrane za 30 odstotkov do leta 2025 ter za zmanjšanje odpadkov na obali ali v morju za 30 odstotkov do leta 2020. Slovenci smo po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana leta 2011 zavrgli 82 kilogramov hrane na osebo, medtem ko se v celotni Evropski uniji zavrže približno 100 milijonov ton hrane na leto, kar je približno tretjina vse proizvedene hrane.

Pomemben del svežnja so tudi predlogi za izboljšanje rabe virov v gradbeništvu, ki proizvede približno tretjino vseh odpadkov. Večino teh je mogoče reciklirati, a dejansko se jih v proizvodni krog vrne manj kot polovica.