Železna maša v San Justu

| 09.07.2014, 08:59 Matjaž Merljak

V nedeljo, 8. junija 2014, smo bili priča izjemno veselemu dogodku. Vsa slovenska skupnost in še prav posebno vsa sanhuška verska srenja se je udeležila svete maše, ki jo je s somaševalci daroval prelat dr. Mirko Gogala.

Sveta daritev je bila globoka zahvala železomašnika Bogu za dar duhovniškega poklica in za stalno varstvo Vsemogočnega v tem tako zahtevnem in odličnem poklicu.

Prvo sv. mašo je jubilant daroval 11. julija 1944 v Šentjoštu v posebnih domovinskih okoliščinah vojne in revolucije. S ponosom in hvaležnostjo so to cerkveno in družabno slavje organizirali potomci Šentjoščanov, ki živijo v velikem Buenos Airesu.

Slovesna daritev je bila v sanhuški stolnici na sam binkoštni praznik. Cerkev je bila za to slavje posebej okrašena. Dr. Mirko Gogala je pred oltar prišel v spremstvu Pavleta Erjavca z duhovniki somaševalci - prelatom dr. Juretom Rodetom, poddelegatom Francijem Cukjatijem, Matijo Borštnarjem, msgr. Mirkom Grbcem in Francetom Himmelreichom ter ministranti iz vrst tečaja Franceta Balantiča. Ob vznožju oltarja je železomašnika z občutenimi besedami pozdravila Mici Malavašič Casullo, Andrejček Malovrh pa mu je izročil šopek rdečih nageljnov.

Mašo je povezovala voditeljica Balantičeve šole Irena Poglajen. Slavljenec je podal svojo pridigo z jasnimi, tehtnimi teološkimi mislimi o pomembnosti Svetega Duha, ki je prišel nad apostole, in o darovih, ki jih stalno podarja Cerkvi in vsakemu verniku.

Da je bila maša še bolj slovesna, je med mašo prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstom prof. Andrejke Selan Vombergar. Ob vstopu je zbor zapel pesem »Železomašnik, bodi pozdravljen«; za darovanje smo sledili akordom »O, mati čistega srca« (Gruber). Solo sta zapela Veronika Malovrh in Aleksandra Grilj. Obhajilna skladba v priredbi Jožeta Trošta pa je bila »Jaz sem živi kruh«. Pred Marijinim oltarjem smo sledili harmoniji krasne pesmi »Marija, skoz življenje«. Sklep verskega obreda pa je zaznamovala mogočna Haendlova Aleluja. Po sveti maši se je slavljenec zahvalil pred slovenskim oltarjem Marije Pomagaj.

Po končani sv. daritvi so se verniki napotili v Naš dom San Justo. Tam so bili v pritličju doma že vse pripravljeno. Z navdušenim ploskanjem je občinstvo vseh starosti sprejelo železomašnika. Slavja so se udeležili tudi nekateri argentinski prijatelji dr. Gogale, ki so imeli stike z njim posebno pri delu, ki ga je skozi vrsto let odpravljal v vojaški bolnici.

Prve pozdravne in zahvalne besede je podal sam železomašnik, ki je orisal, kako se je v njem prebudil duhovniški poklic po zgledu domačega župnika in kdo ga je podprl na tej poti s posebno zahvalo Šentjoščanom, ki so mu omogočili bivanje med počitnicami v tej vasi in mu bili stalno ob strani ob težkih letih revolucije. Že pri sv. maši in potem v razmišljanjih in zahvalah dr. Gogale smo vsi občudovali jasen spomin, bistre misli in veder značaj slavljenca na pragu svojih 95 let življenjske poti.

Naš delegat msgr. dr. Jurij Rode je namenil nekaj pozdravnih besed slavljencu. Omenil je, da je msgr. Gogala do sedaj edini slovenski duhovnik v Argentini, ki je praznoval tako pomembno obletnico duhovniškega poslanstva. Delegat dr. Rode je dodal, da je prav zaradi tega daroval največ sv. maš. Tretji »rekord«, ki ga je pripisal jubilantu pa je dejstvo, da je po upokojitvi še leta in leta nadaljeval z delom z največjo zavzetostjo in skrbjo. V imenu Šentjoščanov je spregovoril inž. Jože Žakelj, ki je za to slovesnost prišel iz 1400 km oddaljenega Tucumana. Žakljeve misli so se osredotočile na svetost, pomen in pomembnost duhovniškega poklica ter na izredno milost, ki jo ta poklic predstavlja.

Nato je k mikrofonu pristopil častni konzul Herman Zupan in ganjen opisal snidenje dr. Gogale z škofom Petrom Štumpfom v Rožmanovem domu.

V imenu Slovenske kulturne akcije se je dr. Katica Cukjati zahvalila msgr. Gogali za vse delo, s katerim je obogatil to organizacijo kot član teološko-filozofskega odseka. Deklica Ljudmila Lurdes Selan pa je izročila jubilantu šopek rož v imenu Slovenske kulturne akcije.

A publika ni samo poslušala pozdravov in spominov, temveč je imela tudi priložnost za srečanje z znanci in prijatelji v prijetnem klepetu ob okusni postrežbi raznih dobrot. Na tem mestu gre zaslužena zahvala vodji kuharic Nežki Lovšin Kržišnik ter gospem Nadji Indihar, Monika Indihar, Minki Keršič in Francki Juhant. Za spretno in hitro postrežbo pa je poskrbela mladina Našega doma.

Bog naj dr. Mirka Gogala blagoslovi in mu podari nove dni miru, notranjega veselja in svežine!