XIV. vseslovensko srečanje v DZ

| 04.07.2014, 11:44 Matjaž Merljak

V Državnem zboru v Ljubljani poteka tradicionalno letno srečanje rojakov iz sosednjih držav in sveta ter politikov, gospodarstvenikov, znanstvenikov in strokovnjakov iz Slovenije. Letos so v ospredju mladi in njihov prispevek pri sooblikovanju skupnega slovenskega prostora.

Letošnje srečanje je pritegnilo več kot 150 udeležencev, tako da je mala dvorana Državnega zbora, kjer prvič v štirinajstletni zgodovini srečanje poteka, povsem premajhna, sploh glede na izbiro teme.

Podpredsednica državnega zbora Polonca Komar je uvodoma naglasila pomen mladih za družbo in pomen ustvarjanja ustreznih pogojev za njihovo uveljavitev. Izrazila je željo, da bi mladi po svetu še naprej cenili Slovenijo, zahvalila pa se jim je za ohranjanje jezika in kulture.

Tudi minister Gorazd Žmavc se je rojakom zahvalil za rojstvo in mednarodno priznanje države. Spodbudil jih je k udeležbi na bližnjih državnozborskih volitvah. Naglasil je, da bodo rojaki po svetu asimilaciji kljubovali, če bodo znali vodenje organizacij ob pravem trenutku predati mladim. 

Danijel Krivec, predsednik Komisije DZ za odnosi s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je organizator srečanja, je pokazal na zaskrbljujoč trend izseljevanja in dejal, da so v naslovu srečanja mišljeni tako mladi, ki delujejo v organiziranih društvih kot tisti, ki niso del formalnih združenj. 

Srečanje je tudi letos prineslo veliko idej in razmišljanj, a le prave rešitve so tiste, ki jih potrebujemo.

V uvodnem delu sta delovanje Slovensko-irskega društva Detelca predstvaila njegova direktorja Bernard Šrajner in Tilen Kranjc. Med drugim sta povedala, da se je v dobrem letu delovanja društva - to je nastalo po zaprtju veleposlaništva v Dublinu leta 2012 - vsakovrstna izmenjava med državama povečala. Mag. Susanne Weitlaner, predsednica KD Člen 7 z avstrijske Štajerske, je med drugim menila, da mladi so soustvarjalci skupnega slovenskega prostora, a vprašanje je, kaj starejši pričakujejo od mladih. Doc. dr. Sara Brezigar, znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, je naglasila, da je mlade treba vključiti v nujno potrebno prenovitev manjšinskih organizacij. Ne zato, ker oni to potrebujejo, a jih manjšina potrebuje, če se želi ohranjati in razvijati.