Dr. Dimitrij Rupel
Rupel: Primer Balažic kaže na neurejenost slovenske diplomacije
Slovenija
Poročali smo že, da je odpoklicani slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic v Ljubljani predstavil svojo zgodbo, zakaj je bil odpoklican. Kot trdi, je po nalogu slovenskega političnega vrha sodeloval v tajnih pogovorih z Nicolasom Omanom glede naftnega nahajališča v Republiki srbski. V vladi so Balažičeve trditve odločno zanikali. O tem, komu verjeti v tej zgodbi, smo se za Radio Ognjišče pogovarjali z nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ki je med drugim poudaril, da ta primer kaže na neurejenost slovenske diplomacije.
Rupel je uvodoma spomnil, da je Balažica za veleposlanika v času vlade Boruta Pahorja imenoval Danilo Türk in da ima zgodba začetek v naročilu nekdanjega koalicijskega partnerja Igorja Lukšiča iz vrst SD, da naj preveri Omanovo ponudbo, da naj bi ta Sloveniji podaril naftno polje v Republiki srbski. "Ko izrečem te besede, se ne morem čisto resno držati," je dejal Rupel. "Podarjanje naftnih polj je nekoliko nenavadno, in sicer v zameno za slovenski potni list."
Nadalje je nekdanji zunanji minister opozoril, da je bila Omanova ponudba že od vsega začetka obremenjena s političnimi, administrativnimi in tudi moralnimi problemi: "Po eni strani zato, da je prišla ponudba s strani nekoga, ki je moralno oporečen, pedofilija itd., drugo je šlo za nek grad v oblakih."
Kar Rupla najbolj preseneča v tej zgodbi, pa je to, da je zunanji minister Karl Erjavec na kar dveh sejah pristojnih odborov v državnem zboru ta del zgodbe pred odpoklicem Balažica zamolčal in da se je v hramu demokracije odvila "čudna predstava za javnost". "Erjavec je vedel, da gre za pedofilijo, a da gre še za nekaj drugega, da je v ozadju še neka druga zgodba, ki bi jo on najbrž imenoval gospodarska diplomacija. Ta primer kaže, kako neurejena je slovenska diplomacija. Minister za zunanje zadeve celo pred obličjem državnega zbora in pred poslanci, ki jim je to ministrstvo na nek način podrejeno in dolžno govoriti resnico, neresnično prikazuje stanje na veleposlaništvu."
Enega najbolj izkušenih diplomatov pri nas tudi preseneča, da so veleposlaniku Balažicu dajali navodila ljudje, ki so zunaj sistema ministrstva za zunanje zadeve: "Mislim, da se ni mogoče znebiti vtisa, da je šlo tukaj za neko več kanalsko komuniciranje, kar je za diplomacijo zelo nevarno."
Rupel še ugotavlja, da je kadrovska politika na MZZ-ju svojevrsten problem, s katerim se je soočil tudi sam: "Ta kadrovska politika je prilagojena političnim potrebam koalicije in tudi ministra. Mislim, da se minister sam kaj veliko ne zanima za zunanjo politiko, on se bolj zanima za svojo stranko, pač pa posluša nasvete svojih kolegov v vladi."
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je opozoril še, da odpoklic veleposlanika ni neka običajna praksa.
