Vprašljiva verska svoboda v Burmi
Svet | 28.06.2014, 10:26 Marjana Debevec
Iz več držav sveta prihajajo novice o grobih kršitvah verske svobode in pravic kristjanov. Kot smo že poročali so sudansko kristjanko Meriam na letališču znova pridržali, čeprav so jo oblasti v torek izpustile iz zapora. Trenutno pa se nahaja na ameriški ambasadi v Kartumu. V Nigeriji so islamski skrajneži v tem tednu znova izvedli krvav napad. Kristjani bežijo tudi iz krajev v Iraku in Siriji. Pravice pa so kristjanom kratene tudi v Mjanmaru ali Burmi.
Salezijanec nadškof Charles Bo je v pogovoru za časopis Washington Post obsodil zakon o svobodi ter nevarnost budističnega skrajništva. Myanmar po njegovih besedah potrebuje popolno versko svobodo, sicer je njegova prihodnost dvomljiva. Versko svobodo, načelo, ki ga Cerkev smatra za temelj vseh drugih pravic, pod vprašaj postavlja zakonski predlog, ki hudo omejuje možnost spreobrnitve iz ene vere v drugo. Ta jugovzhodna azijska dežela se po 50 letih vojaške diktature sicer počasi odpira demokraciji ter priznavanju posameznikovih in skupnih pravic. V zadnjih treh letih je vlada nekdanjega generala naredila pomembne korake na tem področju. Izpustili so veliko političnih zapornikov, več prostora v javnosti so dobili civilna družba in mediji, voditeljica gibanja za demokracijo Aung San Suu Kyi po letih hišnega pripora sedi v parlamentu, in če bo prišlo do spremembe ustave, lahko kandidira na prihodnjih predsedniških volitvah. Narod, nekdaj osamljen, je znova vzpostavil vezi z zahodnimi silami, kot so Velika Britanija, Združene države, Evropska zveza. Od te odprtosti so na boljšem celo burmanski kristjani, ki jih je okrog 3,8 milijona, kar predstavlja 8 odstotkov od vseh 50 milijonov prebivalcev. Toda preobrazba je še vedno 'v povojih' in 'žarek morejo zatemniti hudourni oblaki', dodaja nadškof. Ne morejo namreč kar tako pozabiti križanja, zaradi katerega je dežela trpela 5 desetletij: križ krivice, na katerem je pet žebljev: diktatura, vojna, razseljenost, revščina in zatiranje. Danes pa je po njegovih besedah teh 'pet žebljev' prisvajanje zemlje, korupcija, ekonomska krivičnost, etnični konflikti in versko sovraštvo. Zakonodaja, ki bo omejevala medverske poroke in spreobrnitev iz ene vere v drugo, je napad na versko svobodo, osnovo vseh drugih svoboščin. Zaradi tega je forum več kakor 80 organizacij civilne družbe z vsega sveta že uradno zahteval od burmanske vlade, naj registrira zakonski predlog, ki ga podpirajo radikalne budistične skupine kot odkrito nasilen in nestrpen.
