Praznovanje dneva državnosti v Parizu

| 24.06.2014, 13:49 Matjaž Merljak

Društvo Slovencev v Parizu je v soboto, 14. junija 2014, v Chatillonu pripravilo srečanje pariških Slovencev ob bližnjem dnevu državnosti, na katerem so počastili tudi desetletnico članstva Slovenije v Evropski uniji. Shod je potekal v druženju z velikim slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem in nepozabnim pevskim prispevkom Kranjskega okteta.

Osmi tradicionalni shod pariških Slovencev v Châtillonu se je začel s sveto mašo, ki je tokrat potekala na vrtu. Bogoslužje je vodil Alek Zwitter, somaševala sta dr. Edvard Kovač in Davorin Vreča.

G. Kovač je med pridigo dokazoval, kako segajo mali narodi kot je slovenski, na isto raven pred Bogom kot ostali številnejši in močnejši narodi predvsem zaradi ljubezni, ki jo Bog razodeva v svoji troedini podobi, ki je je deležen vsak človek.

Zbrano molitev številnih vernikov je popestrilo petje Kranjskega okteta, ki je sodeloval pri vseh delih mašne daritve in izvedel Gallusovo “Ecce quomodo moritur justus”. Z zaključno pesmijo “Marija skoz življenje” smo navzoči prosili Marijino varstvo za našo slovensko skupnost v Parizu in za našo domovino.

Po maši smo se preselili v dvorano, kjer je bil na sporedu bogat kulturni program z geslom “Sadim drevo med korenine svoje domovine” (T. Kuntner). Praznovanja se je udeležila tudi veleposlanica RS v Franciji Veronika Stabej, sodelavci veleposlaništva, številni člani društva, pariški rojaki in nekaj francoskih prijateljev.

Zbrane je najprej pozdravila predsednica društva Ana Stegu Vičič, ki je z velikim obžalovanjem obvestila prisotne o smoli otroškega pevskega zbora Osnovne šole Franceta Bevka iz Tolmina. Zaradi dvakratne okvare avtobusa na poti namreč niso prispeli do Pariza, da bi zapeli na proslavi. Sledil je nagovor slovenske veleposlanice v Franciji, ter mag. Zwitterja, odgovornega duhovnika Slovenske katoliške misije v Châtillonu.

Srečanja se je udeležil tudi pisatelj Boris Pahor. Sloviti tržaški Slovenec se je v Parizu mudil zaradi projekcije filmskega dokumentarnega portreta z naslovom Boris Pahor, Portrait d'un homme libre (Portret svobodnega človeka) francoske avtorice Fabienne Issartel. V svojem nagovoru je poudaril, da ne gre za film o Borisu Pahorju, ampak za film o 20. stoletju. Opozoril je, da je doživel in preživel tri totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem, ter dodal, da je v današnji Evropi za mlade še toliko bolj potrebno ohranjati spomin na padle v vojnah in pobite v koncentracijskih taboriščih.

Pisatelj Pahor je dal poseben pečat praznovanju, pevci in občinstvo so ga sprejeli s petjem Zdravljice. V svojem nagovoru je med drugim rekel: „Če hočemo biti država, moramo nehati z opredelitvijo kdo je naš in kdo ni naš“ in je predlagal, naj bi se našli modri ljudje, ki bi Slovence znova povezali, da bi skupaj rešili slovensko državo. Spregovoril je tudi o pomembnosti narodne identitete v Evropi, o zvestobi rodnemu jeziku, o etični Evropi (citiral je tudi francoska misleca Stéphana Hessla in Edgarja Morina).

»Evropa mora svoje življenje spremeniti v etično življenje v korist človeku, to je edini obrambni ščit pred globalizacijo naperjen proti kopičenju kapitala, požrešnosti po denarju... V etični Evropi naj bi vsi narodi razvijali svojo kulturo do viška, ohranjali svojo zvestobo narodu in rodnemu jeziku. Dežele in nacije morajo obstati. Narodi so pomembni in bi morali ohranjati svojo identiteto in svoje narodne posebnosti«. Boris Pahor je položil na srce tudi prošnjo, naj gojijo svoj materin jezik.

Pod vodstvom novega in energičnega pevovodje Ivana Andresa Arnška, rojenega v Bariločah v Argentini in v odlični organizaciji ustanovitelja in vodje KD Kranjskega okteta, Naceta Vidmarja, nam je zbor za začetek zapel slovensko himno, nato so sledili napevi slovenskih pesmi. Kulturni program je popestrila s pesniškim intermezzom tudi slovensko-francoska pesnica Mateja Bizjak Petit (Hiša slovenske poezije v Franciji), ki je tokrat recitirala dela pesnikov Toneta Pavčka, Ervina Fritza in Neže Maurer. Pevci so poželi številne bučne aplavze. Lahko trdimo, da so osvojili srca pariških Slovencev.

Odlično srečanje je zaključila napovedovalka Nataša Vičič s predstavitvijo nekaj aktualnih slovenskih kulturnih utrinkov. Povabila je k mikrofonu prevajalko in založnico Editions franco-slovènes&Cie, Zdenko Štimac, (rojena v Franciji slovenskih staršev), ki je prevedla v francoščino in izdala Martina Krpana z Vrha v lepo ilustrirani knjigi ;uspele ilustracije je prispevala umetnica Sophie Lecompte.

Rojak Milan Matejčič je prisotnim predstavil svojo tretjo pesniško zbirko L'allegrésse lucide (Preudarna radost), ki bralca popelje v svet svojih življenjskih izkušenj.

Nataša Repovž, migrantka nove slovenske generacije je pripravila izvirno fotografsko razstavo „Preproste besede“. Njene umetniške fotografije predstavljajo lepe slovenske motive.

Po uradnem delu je sledilo druženje, izmenjave, sklepala so se nova prijateljstva in kulinarična odkritja ob slovenskih dobrotah (prekmurski krapci, ajdovi domači keksi, jabolčni zavitek, šarkelj, kranjske klobase....), ki so jih pripravile pridne odbornice. Nazdravili smo tudi vsem članom društva, ki letos praznujejo svojo 70. letnico rojstva.

Do poznih večernih ur smo bili deležni raznih glasbenih nastopov pevcev in harmonikarja Nika Kraigherja ter trobentača Toneta Habjana. Ob zvokih harmonik, trobente in pevcev Kranjskega okteta smo se tudi veselo zavrteli.

Shod se je končal ob skupnem petju in mili melodiji slovenske besede in pesmi; a v našem spominu so se usidrale besede Borisa Pahorja kot klic na pomoč za lepši jutrišnji dan Slovenije, Evrope in vsega človeštva.