Zaprtje porodnišnice hud udarec goriški stvarnosti
Matjaž Merljak
Slovenska skupnost SSk, zbirna stranka Slovencev v Italiji, se je odzvala na napovedno zaprtje porodnišnice v Gorici in napovedan zagon čezmejnega zdravstva in konkretnega sodelovanja med bolnišnicama v Gorici in Šempetru. Izjavo objavljamo v celoti.
Čeprav je odločitev za zaprtje porodnišnice v Gorici, ki jo predvideva osnutek deželnega zakona o reformi zdravstva, utemeljena s številkami, tehničnimi razlogi in s strokovnim mnenjem skupine zdravstvenih operaterijev, ni mogoče skrivati razočaranja nad še enim udarcem Goriški in mestu Gorica. Tudi zagotovilo, da bo deželna vlada iskala možnosti sodelovanja z bolnišnico v Šempetru, zveni dokaj medlo. Želeli bi si, da bi ta možna rešitev bila že vnaprej dogovorjena in definirana, predno se goriška porodnišnica zapre. A tega ni in morda že julija si bodo morale goriške družine same poiskati kraj rojstva lastnih otrok, ki ne bo več Gorica.
Slovenska skupnost si je že leta prizadevala za zagon čezmejnega zdravstva in konkretnega sodelovanja med bolnišnicama v Gorici in Šempetru. Žal je bilo to pomembno področje vedno bojno polje političnih igric obeh strani. Če je desnosredinska stran na vse načine zavirala uveljavitev čezmejnega zdravstva, tudi sedaj, ko župan Romoli zahteva, da se hiša porodov uresniči na italijanski strani, je tudi res, da ima leva sredina svoje odgovornosti, ko je prišlo do propada čezmejne mobilne resonance in preselitve stare bolnišnice na sedanjo lokacijo. Zdravstvene preglavice na Goriškem pa imajo svoj izvirni greh v obstoju dveh bolnišnic v Gorici in Tržiču, kar ustvarja t.i. vojno revnih. Če nam odločitev deželnega odbora ni po godu, si moramo tudi priznati, da je bila krajevna politika slaba in neučinkovita, saj bi lahko bilo čezmejno zdravstvo že stvarnost, a ni bilo volje, kot je tudi danes ni jasno zaznati.
Odločitev o zaprtju porodnišnice v Gorici pa ni edina negativna odločitev za goriški teritorij. Združitev goriškega zdravstvenega podjetja s podjetjem Spodnje Furlanije je še dodaten udarec, ki briše goriško upravno in teritorialno identiteto ter avtonomijo. Ali je to nov korak političnega načrta, preko katerega bo prišlo do razcefranja goriške pokrajine? Zelo verjetno, da ja.
Kakšne pa so konkretne koristi od takega postopanja, za sedaj nam ni še dano vedet. Govorimo o reformah, kot da bi bilo že samo ime zagotovilo za uspešnost. To pa ni dosledno do občanov, ki si pričakujejo predvsem boljšo kakovost storitev.
Slovenska skupnost je tudi zaskrbljena kako bo z udejanjanjem zaščitnih določil, ki jih je v prejšnjih mesecih začelo izvajati goriško zdravstveno podjetje. Spojitev v širši kontekst bo gotovo ošibil tipičnost našega teritorija in njenega prebivalstva. Kako bo z dvojezičnimi napisi, ki so jih začeli nameščati tudi v raznih oddelkih? Izven seznama 32 občin to seveda odpade.
Glede na to, da bo osnutek deželnega zakona o zdravstvu sedaj romal v Deželni svet FJK, je nujno potrebno, da se glede zgoraj omenjenih razlogov o tem izreče tudi nov Paritetni odbor, ki pa še vedno pričakuje, da italijanska vlada imenuje svoje štiri predstavnike.
Pokrajinski tajnik SSk za Goriško
Julijan Čavdek
