Orlov vrh na Slovenski pristavi
Zaključek šole in spominska slovesnost
Matjaž Merljak
Slovenska sobotna šola župnije Marije Vnebovzete v Clevelandu je organizirala svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Namen te zabave je nabrati nekaj sredstev za šolsko potrebo.
Žal je bil obisk omejen zaradi slabega vremena. Župnik Kumše je daroval sveto mašo to pot kar v dvorani. Po maši je sledilo kosilo in nato plesna zabava z na novorganiziranim ansamblom Veseli godci. Otroške igrice so se odvijale med kapljami dežja. Vreme se je še le stabiliziralo proti večeru.
Ta Slovenska šola letos praznuje svojo 60. obletnico ustanovitve. Na koncu šolskega leta 1952/53 je takratnega župnika Matija Jagra prosil pokojni Zdravko Novak za pomoč ustanovitvi sobotne Slovenske šole. Prvi slovenski razredi so se izvedli leta 1954 v kleti stare cerkve, ki pa je danes ni več. Za praznovanje obletnice te šole iščejo fotografije, programe in druge stvari, ki so povezane z življenjem in delom te Slovenske šole.
Druga Slovenska sobotna šola Svetega Vida je pa imela svoj piknik ravnotako na Slovenski pristavi včeraj, 14. junija. Začetek je bil ob četrti uri in kmalu na to so servirali kosilo, ki je vsebovalo zrezek ali piščanca. Za šolsko mladino so v dvorani pripravili zabavo in predvajali otroški film. Za navdušence plesa je pa igral pop ansambel Figa 5, ki ga sestavljajo mladi fantje.
Obe naši župniji v teh dneh pripravljata dnevnik mašnih intencij za prihodnje leto. Vse organizacije in posamezniki, ki bi imeli v letu 2015 posebne obletnice z mašo, so naprošeni naj si rezervirajo datum čim prej. To velja tudi za maše zadušnice.
Danes je bila darovana sveta maša na Slovenski pristavi pri kapelici Marije Pomagaj na Orlovem vrhu za vse pobite domobrance in žrtve komunizma, ki so bili potolčeni in zmetani v kraške jame in jarke, ki pa še dandanes niso priznani in nimajo solidnega groba, ki si zasluži vsako človeško bitje. Mašno daritev je opravil duhovnik, Franci Kosem, ki je sam bil kot dojenček del begunske množice, ki je bežala pred komunističnimi silami na Koroško, da si reši svoje življenje. Tu so mislili da so na varnem, a so bili prevarani in mnogi od teh so bili vrnjeni nazaj v Slovenijo in so se našli pred komunisti in bili umorjeni.
Veliko vprašanje je, kdaj se bo Slovenija sprijaznila s svojo polpreteklo zgodovino in dala priznanje vsem žrtvam na eni ali drugi strani, saj so vsi služili in se bojevali po svojih tedanjih prepričanjih. Nihče pa ne zasluži biti pozabljen in zatajen. Vsi, vsak je imel mater, ki je jokala za njim ali je bil na tej ali oni strani. Vsi so bili slovenski fantje s svojimi prepričanji. Žal se Slovenija javno spominja samo svoje, leve strani, pozabi pa, da so trpeli vsi in dali svoje življenje po svojem prepričanju, za katerega so kot človeško bitje imeli vso pravico. Se bomo kdaj sprijaznili s tem delom naše preteklosti?
Nedeljski referendum je tudi skoraj sramota za celi slovenski narod. Volitev se je udeležilo manj kot 12 odstotkov volilnih upravičencev. Je res, po tolikih letih narod še vedno v strahu si dati svoj glas v demokratičnih volitvah. Če ne gremo na volišče, kako si lahko predstavljamo narediti spremembe, če ne damo svojega glasu na volišču. Ta je edina pot do sprememb.
