Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj

11. 06. 2014, 11:49 Matjaž Merljak

Lep dan je bil v nedeljo, 25. maja 2014; v hladno jutro so sončni žarki prinašali toploto. Zbrali smo se v slovenski cerkvi za praznovanje žegnanja in da bi obhajali 200-letnico Marijine podobe na Brezjah. Spomnili smo se tudi, da je pred 40 leti msgr. Anton Orehar blagoslovil našo cerkev Marije Pomagaj.

Najprej smo z Marijo počastili Jezusa v evharistiji. Med izbranimi besedili, ki so jih prebrali mladi, smo peli Marijine pesmi. Sledile so pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Litanije so peli pevci Slovenskega pevskega zbora San Martin, odgovarjali smo vsi verniki v cerkvi in na dvorišču.

Sledil je kratek koncert pevskega zbora iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, ki je Materi Božji poklonil venec Njenih najlepših pesmi: Ave Maria (J. Arcadelt), Večerni Ave (A. Foerster), Pojoč se oglasimo (G. Zangl), S cvetlicami te venčamo (H. Sattner), K pokoju že dan se nagiba (A. Schwab) in O, Mati čistega srca ( J. Gruber).

Slovesno sv. mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode s somaševanjem g. Francija Cukjatija in msgr. Franceta Urbanija. Slavje je povzdignil pevski zbor iz San Martina s petjem maše, ki jo je uglasbila ga. Anka Savelli Gaser in jih tudi spremljala na orgle. Posamezne dele maše je napovedoval Janez Filipič, berili sta brala inž. Jože Lenarčič in ga. Tatjana Modic Kržišnik. Pri pridigi je dr. Rode predstavil zgodovino praznika Marije Pomočnice kristjanov. Ko so Turki hoteli prodreti v Evropo, je Pij V. zbral armado 222 ladij in 40.000 vojakov. Ti so pred bitko kleče molili in se izročili Materi Božji. Po cerkvah so verniki molili rožni venec. 7. oktobra 1555 je v bitki pri Lepantu krščanska vojska premagala Turke. Takrat so v lavretanske litanije vključili vzklik: Pomoč kristjanov. V času Napoleona je bil papež Pij VII. izgnan iz Rima in bil šest let v ujetništvu. Ko je bil leta 1815 Napoleon dokončno premagan, se je papež Pij VII. vrnil v Rim in razglasil 24. maj za praznik Marije Pomočnice Kristjanov. Isto leto je bil rojen Don Bosco, ki je častil in širil pobožnost do Marije Pomočnice kristjanov.

Dr. Rode je pri pridigi tudi omenil, da praznujemo 200-letnico, odkar imamo sliko Marije Pomagaj na Brezjah. Naslikal jo je Leopold Layer po zaobljubi, ki jo je naredil v ječi. Marija Pomagaj je bila z nami begunka. V taboriščih je imela svoj prostor v skromnih lesenih kapelah. V Argentini smo ji želeli postaviti cerkev kot spomenik hvaležnosti Bogu in Mariji za rešitev življenja. Drugi namen je bil, da je spomenik vsem našim žrtvam revolucije in tretji v zadoščenje za grehe slovenskega naroda. Slovenska cerkev je priča naše zvestobe Bogu in narodu.

Po maši so rojaki odšli v dvorano, v vežo in na dvorišče, kjer so jim mladi postregli z okusnim prigrizkom, toplim čajem in kavo. Pogostitev je pripravila Zveza slovenskih mater in žena s pomočjo slovenskih domov. Rojaki so se še dolgo zadržali v prijateljskem pogovoru in prijetnem kramljanju, potem pa se srečni podali domov s prošnjo k naši nebeški Materi Mariji. »Ostani med nami, ljubljena Mati, Marija Pomagaj je tvoje ime ...«