Birma in 50-letnica župnije v Frankfurtu
Birma in 50-letnica župnije v Frankfurtu
| 05.06.2014, 10:10 Matjaž Merljak
Kar precej časa in moči je bilo v zadnjih dveh mesecih namenjenih pripravi slovesnosti birme in 50-letnice začetkov naše Slovenske katoliške župnije v Frankfurtu. Najprej je bil s tem zaposlen predvsem župnik, v zadnjem tednu pa so k temu pristopili še nekateri člani župnije, predvsem župnijskega sveta.
Priprava za birmo je bila na domovih treh birmancev (Leonarda, Mateja in Tilna) v Dietzenbachu in Kasslu in to skupaj z njihovimi starši, medtem ko je priprava obletnice potekala v dogovarjanju z gosti iz Slovenije in z brskanjem po župnijskem arhivu tako dokumentov kakor slik.
Ob tem dvojnem prazniku smo pripravili tudi razstavo arhivskih fotografij Rafaelove družbe iz Ljubljane o begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem po letu 1945. Te fotografije pa so zanimive tudi za člane nemške župnije v Frankfurtu-Oberradu, kjer razstava gostuje.
Rdeča nit nadškofovega nagovora je bila posvečena birmancem, zlasti ob božji besedi 7. velikonočne nedelje, da moramo biti kristjani sposobni in pripravljeni sprejeti nase tudi preizkušnje in trpljenje zaradi Jezusovega imena in vere vanj.
Teden dni prej je prejel zakrament birme v svoji krajevni nemški župniji v Mainzu naš tamkajšnji ministrant Leon Šmid.
Z gosti iz Slovenije se nas je zbralo okrog 110 tako v cerkvi kakor v dvorani. Gostje iz Slovenije pa so bili pevci mešanega pevskega zbora župnije Stična z župnikom p. Maksimiljanom Filejem OCist. V tej župniji imajo kar štiri zbore. To so bili predvsem mlajši in mladi pevci, pa še del godalnega orkestra so ob tem sestavili. Nekaj malega so si lahko ogledali tudi Frankfurt in bližnje letališče, kaj več časa pa tudi niso imeli. Vsekakor pa so naše bogoslužje in slovesnost v dvorani res polepšali s prav lepim in dovršenim ter mogočnim petjem.
Škofijo Limburg sta zastopala mestni dekan iz Frankfurta dr. Johannes zu Eltz in voditelj referata za katoličane drugačnega maternega jezika Heribert Schmitt, krajevno župnijo župnik dr. Werner Otto (zvečer se nam je pridružil še p. dr. Medard Kehl SJ iz bližnje jezuitske skupnosti in visoke teološke šole). Klaretince in poljsko župnijo, kjer imamo redno bogoslužje, je predstavljal p. Jan Gogolin.
Slovenske škofe je poleg nadškofa zastopal njihov govorec za pastoralo izseljencev in zdomcev msgr. Janez Pucelj iz Münchna. Seveda je prišel med nas tudi predhodnik sedanjega župnika Janez Modic, dr. Edo Škulj pa se je zaradi pevskih obveznosti v dekaniji opravičil.
Z dokumenti in slikami smo se s pomočjo moderne tehnologije sprehodili preko petdeset in še nekaj več let naše župnije. Pogled je skočil za dobrih sto let nazaj v Vestafalijo in na takratne slovenske in nemške duhovnike, ki so duhovno oskrbovali naše ljudi. Težišče pa je seveda bil čas po drugi svetovni vojni, prihod prvega stalnega duhovnika dr. Frančka Prijatelja, ki mu je sledil dr. Edo Škulj, oba pa sta prišla kot takratna politična begunca iz Argentine. Mirko Jereb pa je že prihajal iz domovine, za njim pa prav tako Janez Modic in sedanji Martin Retelj. Dva med njimi (Franček in Mirko) sta že pokojna.
Tudi število ljudi se je spreminjalo, tam preko 3000 je bilo najvišje število, sedaj pa nas je nekje okrog 2000; v zadnjih dveh letih se je število kar hitro dvignilo za tristo.
Karel in Horst, Marta in Milica, Franci in Edo, Rozika in Ana, pa še Marija in Rezka zraven, Helena in Bojan, Leon in Adrian, pa še Anica, za njo pa tudi Jože - vsi so vsak na svoj način dodali svoj prispevek tako sami pripravi kot tudi poteku slovesnosti. Hvala vsem in vsakemu posebej, tako nadškofu in vsem drugim gostom, in ob tem tudi vsem tistim, ki so prišli v Oberrad.
In kaj naj rečemo po 50 letih, bo še kakšna okrogla obletnica in to z razveseljujočim pogledom naprej? Morda. Morda pa tudi ne in tedaj bomo rekli, žal tudi z mislijo, oblikovano po Župančičevi Dumi: ‘Tamkaj v nemškem in evropskem finančnem središču ter v njegovi okolici so nam izginili – več ne doseže jih naše oko!’
