Pregled dogodkov od 20. do 27. junija
Slovenija | 28.06.2014, 10:30
V 26. tednu v letu 2014 so poleg tradicionalnega romanja bolnikov, invalidov in starejših k Mariji Pomagaj na Brezje, odmevale še novice ob prazniku dneva državnosti, prodaji Mercatorja in tudi prvi teden bivanja Janeza Janše v zaporu.
Marija Pomagaj povezala bolne, invalide in ostareleNa Brezjah so se prejšnjo soboto na 46. slovenskem narodnem romanju zbrali bolniki, invalidi in starejši. K Mariji Pomagaj so prišli po tolažbo in upanje ter tudi zato, da bi utrdili svojo vero v Božjo milost in življenje po smrti. Spremljali so jih njihovi domači in številni prostovoljci, ki so jim tako ali drugače pomagali. Med drugim so jim priskrbeli sedeže in vodo.
Skupaj naj bi na Brezje prišlo približno pet tisoč vernikov. srečanje se je začelo z molitvijo rožnega venca, uro pozneje je sledila sveta maša, ki jo je daroval koprski škof Jurij Bizjak. Ob oltarju se mu je pridružilo skoraj 50 duhovnikov. Škof Bizjak je v nagovoru po evangeliju romarje najprej spomnil na pomembno obletnico, ki jo obhaja slovensko Marijino narodno svetišče. V pridigi se je škof Bizjak osredotočil na prebrano Božjo besedo, meni namreč, da lahko v njej poiščemo uteho za številne težave. "Vsakemu izmed nas je blizu prerok Jeremija, najbolj preizkušen med preroki, iz katerega smo prebrali prvo berilo, ki je vzeto iz odlomka z naslovom Jeremijeve izpovedi, v katerem prerok izliva v naša ušesa vso svojo stisko in bridkost: »Že slišim šušljanje mnogih – groza vsepovsod!« Komu izmed nas ni znana takšna izkušnja, ko se počutiš čisto sam in ujet v mrežo, obdan od nasprotnikov od vseh strani, do grla pogreznjen v močvirje, vržen v globok vodnjak z obteženim pokrovom na vrhu? Toda prerok nikakor ne obupuje. Samo prva vrstica berila opisuje njegovo stisko, druge tri pa njegovo upanje in njegovo trdno prepričanje: »A Gospod je z menoj kakor silen junak!« Z njim je Gospod, ki je pravičen in vidi stisko in nadlogo svojih ubožcev, ki mu ni težko podreti mogočneža in dvigniti ubožca. Njemu prerok zaupa svojo pravdo in ve, da ne bo osramočen. In v zadnji vrstici že vabi svoje poslušalce, naj skupaj z njim prepevajo Gospodu in ga slavijo, ker rešuje ubogega in pravičnega iz rok krivičnikov in hudodelcev."
Tisti, ki so to želeli, so lahko na Brezjah prejeli zakramenta sprave in bolniškega maziljenja. Romanje, ki ga od začetka organizira revija Ognjišče, se je v 46-letni zgodovini razvilo v nekakšen narodni dan bolnikov. Zaznamujemo ga tretjo soboto v juniju.
Maša za domovino
V sredo je minilo 23 let od takrat, ko je skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. V spomin na ta dogodek praznujemo dan državnosti, ki je dela prost dan. Na predvečer praznika vsako leto poteka osrednje praznovanje v Ljubljani, pred tem pa je v stolni cerkvi sv. Nikolaja slovesno bogoslužje za domovino in seja v državnem zboru. Tako je bilo tudi tokrat. Predsednik države je sicer ob rojstnem dnevu naše države prejel številne čestitke iz tujine: med drugim so mu pisali papež Frančišek, ameriški predsednik Obama in japonski cesar Akhito. "Življenje v miru in blaginji je možno le, če se vsi trudimo za medsebojno spoštovanje, za spravo in odpuščanje," je v uvodu v sveto mašo pred današnjim praznikom dnevom državnosti v ljubljanski stolnici dejal predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan. V pridigi je spomnil, da smo pred 23-timi leti s pridržanim trepetom in hkrati smelo in ponosno na drog pred parlamentom obesili slovensko zastavo, kot simbol, s katere smo zavestno odstranili rdečo zvezdo, kot simbol boja, revolucije, nasilja, ki smo ga doživljali zlasti po drugi svetovni vojni.
Danes našo barko, tako bi po besedah škofa Andreja Glavana rekel slovenski pesnik France Prešeren, močno premetavajo valovi globoke krize. "A ne samo zaradi močno vznemirjenega svetovnega morja, temveč tudi zaradi samih ljudi na barki, ki se ne morejo sporazumeti, kam jo usmeriti, ali nazaj v egiptovsko sužnost, ali proti pravi duhovni prostosti in vladavini prava."
Pri oltarju so se škofu Glavanu pridružili apostolski nuncij, celjski, koprski in murskosoboški škof Stanislav Lipovšek, Jurij Bizjak in Peter Štumpf ter ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Maše za domovino so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega sveta, varuhinja človekovih pravic. Prišli so tudi generalni direktor policije Stanislav Veniger, načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič ter vodja poslancev SDS Jože Tanko, poslanka in podpredsednica SDS Alenka Jeraj, predsednica NSi Ljudmila Novak in prvak SLS Franc Bogovič.
Maši je sledila je slavnostna seja v državnem zboru. Govornica, podpredsednica parlamenta Polonca Komar je poudarila, da je odgovornost individualna, kriza v Sloveniji pa je priložnost za samoočiščenje in novo rast. Predsednik Borut Pahor se je v govoru na osrednji državni slovesnosti dotaknil politične krize, sprave in tudi sodstva. Opozoril je, da krhkega gospodarskega okrevanja ne sme zadušiti politična paraliza.
Proslave se je udeležil bolj ali manj ves politični vrh, med drugim tudi premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek in predsednik DZ Janko Veber, ni pa bilo predstavnikov SDS. Kot je v izjavi za medije po današnji slavnostni seji DZ pojasnil podpredsednik stranke Zvone Černač, se proslave udeležujejo ljudje, ki slovenske države ne spoštujejo, zato stranki SDS med njimi ni mesta.
Černač je spomnil, da se praznovanja ne more udeležiti prvak SDS Janez Janša, "človek, ki je eden od utemeljiteljev samostojne Slovenije. To pa zato, ker je bil z najbolj grobo zlorabo pravosodja fizično odstranjen tudi iz političnega delovanja". Med slavnostno sejo DZ so sicer poslanci SDS oblečeni v bele majice tvorili napis "svoboda Janši".
Prav tako na slovesnosti na Kongresnem trgu ni bilo praporščakov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.
Urad predsednika države je ob prazniku odprl svoja vrata za obiskovalce, predsednik Pahor pa se je s polaganjem venca na Žalah poklonil padlim v vojni za Slovenijo.
Slovenija tako in drugače
Janša v zapor, pravniki na delo
Predsednik SDS Janez Janša je v zaporu na Dobu začel prestajanje dveletne zaporne kazni, na katero je bil pravnomočno obsojen zaradi koruptivnih dejanj v primeru nakupa osemkolesnikov patria. Janšo je v zapor pospremilo približno 3000 podpornikov, ustanovljen pa je bil tudi Odbor 2014, ki se zavzema za osvoboditev Janše. "Pravna država je nekaj, za kar so naši sobojevniki umirali leta 1991. Tudi tukaj v bližini je padel Jernej Molan za samostojno in svobodno Slovenijo, za pravno in normalno Slovenijo. Skoraj nikoli se njegovega imena ne omenja. Hkrati pa tisti, ki so sredi prejšnjega stoletja tukaj v neposredni bližini na mestu, kjer zdaj stoji zapor, pobili celotno slovensko družino z otroki vred, še danes dobivajo privilegirane pokojnine," je povedal predsednik Janša.
Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Odbor 2014 je bil ustanovljen na dan, ko je predsednik največje opozicije stranke moral v zapor na prestajanje krivične in nepravične kazni, pa je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal predsednik omenjenega odbora Damir Črnčec: "Slovenija je s tem postala unikum v svobodnem svetu. V svobodnem svetu, ki razume demokracijo kot pravico in možnost za vse. Veliki večini državljanom Republike Slovenije je s tem tudi kratena volilna pravica, nemožatost sodelovanja predsednika opozicije v volilni kampanji je nekaj kar svobodni svet ne pozna."
Zagovornik Janeza Janše Franci Matoz pa je na vprašanje, kakšno je stanje Janše dodal: "Njegovo stanje je seveda takšno kakršno je stanje vsakega, ki prestaja nepravično, krivično kazen. Na to kazen je odšel. Na prestajanje se je javil. Je v zaporu, vendar seveda vsak, ki se mu dogaja neka krivica logično trpi, in tudi on trpi."
Janša je bil 23. junija že premeščen na odprti oddelek. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša - to sicer odloča o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti - je zavrnil vsa namigovanja o zavlačevanju odločanja ali manipuliranju postopka. Vodja slovenske parlamentarne delegacije v Evropski ljudski stranki Milan Zver pa je 24. junija na sestanku s predsedstvom ELS poudaril, da je na podlagi montiranega procesa postal politični zapornik nekdo, ki je še pred časom vodil vlado in celo Evropski svet, ter da bo zaprtje Janše, ki je tudi kandidat na parlamentarnih volitvah, vplivalo na njihovo legitimnost.
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pa ob začetku prestajanja zaporne kazni Janeza Janše izraža veliko zaskrbljenost nad stanjem pravne države in poudarja nujnost, da se zadeva v zvezi z Janševo obsodbo razčisti še pred volitvami. Gre tudi za pravico državljanov, da volimo svobodno, je zapisal predsednik komisije dr. Tadej Strehovec. „Neodvisno sodstvo je vsekakor eden najpomembnejših stebrov demokracije, toda njegova avtoriteta je odvisna predvsem od njega samega, se pravi od njegove dejanske neodvisnosti, nepristranskosti in prepričljive strokovnosti. Zato mora biti v prvi vrsti v interesu sodstva samega, da se odpravi vsak dvom v njegovo neodvisnost, nepristranskost in strokovnost,“ je pojasnil Strehovec.
Prvič, drugič, tretjič, ... devetič - Prodano
Postopek prodaje približno polovice Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je bil tudi uradno zaključen, saj je konzorcij prodajalcev dobil kupnino v višini 172 milijonov evrov, Agrokor pa je bankam v korist Mercatorja nakazal podrejeno posojilo v višini 202,8 milijona evrov, na račun Mercatorja pa je nakazal 17,2 milijona evrov za likvidnostne namene. Celotna vrednost prevzema Mercatorja sicer znaša 544 milijonov evrov, od česar je 324 milijonov evrov namenjenih za pridobitev stoodstotnega lastništva. Predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić je poudaril, da je bil s transakcijo ustvarjen največji poslovni sistem v tranzicijskih državah. S povezovanjem Mercatorja in Agrokorja se bodo po njegovem mnenju odprle priložnosti tudi za slovenske dobavitelje, predvsem za povečanje prodaje na tujih trgih. Nasprotovanje na slovenski strani pa ne popušča. Gospodarski minister Metod Dragonja je tako na primer opozoril, da bo Mercator prodan prepoceni, nizka cena pa je element šibkosti prodajalcev.
Podobno kot pri številnih drugih vprašanjih so stranke glede prodaje Mercatorja različnih mnenj. Prvak PS Zoran Jankovič poudarja, da bi Mercator moral ostati v slovenski lasti. Na vprašanje, zakaj prodaje največjega slovenskega trgovca ni preprečil v času, ko je njegova stranka vodila vlado, pa je dejal, da so v vladi imeli neoliberalce, ki da bi vse prodali, tudi državo, če bi se dalo. Čeprav se je s privatizacijo državnih podjetij ukvarjala tudi zdajšnja vlada v odhodu, predsednica Alenka Bratušek s prstom glede prodaje Mercatorja kaže na vlado Janeza Janše. Predsednik SD Dejan Židan sicer pravi, da bi Bratuškova lahko preprečila prodajo Mercatorja, a da je ni. Ob tem pa dodaja, da je način prevzema Mercatorja, podoben najhujšim oblikam tajkunskih prevzemov. V DL menijo, da je prodaja dobra novica. Njihov poslanec Marko Pavlišič pa dodaja, da je to tudi korak stran od nacionalno-interesnih pravljic. V SDS upajo samo, da se bo novi lastnik obnašal odgovorno, kar zajema skrb za zaposlene, skrb za dobavitelje in skrb za okolje. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pravi, da so v stranki prodaji Mercatorja ves čas nasprotovali. To pa zato ker se je pokazalo, da se posel vodi izjemno netransparentno in ima lahko zelo hude posledice za sistem, zaposlene in slovenske dobavitelje. Podobno tudi v SLS menijo, da bi morali postopek prodaje že zdavnaj razveljaviti in ga začeli znova. Po njihovem mnenju bi se pod spremenjenimi pogoji zagotovo našli tudi ustreznejši interesenti na strani kupcev. V NSi poudarjajo, da je prodaja Mercatorja Agrokorju učni primer slabega vodenja in slabih političnih odločitev, do katerih je prihajalo v času levih vlad. Škoda, ki jo je vladajoča politika v vseh teh letih povzročila z nasprotovanjem prodaji Mercatorja, pa po zadnjih ocenah znaša kar 280 milijonov evrov, še dodajajo.
V SDS pa so prepričani, da bi bil Mercator hrvaškemu Agrokorju prodan za skoraj trikrat višjo ceno, 221 evrov za delnico, če bi vlada Boruta Pahorja in minister za kmetijstvo Dejan Židan leta 2011 ravnala odgovorno. Skrbi jih tudi, na kakšen način so zavarovani interesi zaposlenih in dobaviteljev, saj je družba močno vpeta v slovensko živilsko verigo.
Državnozborske volitve
Skoraj 40 odstotkov opredeljenih vprašanih bi glasovalo za Stranko Mira Cerarja, nekaj manj kot 21 odstotkov za SDS, 10,5 odstotka pa za SD, je pokazala anketa Mediane, ki jo je objavil spletni portal RTV Slovenija. DeSUS bi dobil nekaj več kot osem odstotkov glasov opredeljenih vprašanih, SLS nekaj več kot pet odstotkov, Zavezništvo Alenke Bratušek nekaj manj kot pet odstotkov, PS 3,5 odstotka, NSi pa nekaj več kot tri odstotke. Podpora ostalim strankam je pod tremi odstotki. Stranke so se tudi v minulem tednu borile za glasove volivk in volivcev.
Na volitve znova 5. oktobra
Predsednik državnega zbora Janko Veber je podpisal odlok o razpisu lokalnih volitev, ki bodo 5. oktobra. Volitve je razpisal tudi v Ankaranu, kar je skladno z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 2011 o ustanovitvi Občine Ankaran. V parlamentu so sicer razpis volitev v Ankaranu skušali preprečiti z 20. 6. sprejeto posebno deklaracijo, ki jo je podpisalo 21 poslancev.
Nas čaka nova sanacija bank?
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je po prvi seji odbora za finančno stabilnost poudaril, da so se obeti za slovensko gospodarstvo izboljšali hitreje od pričakovanj večine, a bi se lahko tveganja povečala, če se izvajanje nujnih ukrepov ne bo nadaljevalo. Banke so po njegovi oceni trenutno dokapitalizirane vsaj do začetka leta 2016, ni pa nujno, da je bila lanska sanacija tudi zadnja.
Z zeleno prestolnico vstopili v počitniški čas
Ljubljana je v tednu, ko so se začele šolske počitnice osvojila naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. To otrokom, ki so končali letošnje šolsko leto ne bo prineslo veliko, gotovo pa so prosti dnevi, ki so pred njimi čas za, kot je dejala predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije Marija Žabjek za izklop mobilnih telefonov in računalnikov. "Posvetite se drug drugemu in se pogovarjajte med seboj," je povedala Žabjekova.
Šport
Eden najboljših slovenskih športnikov je spet doma. Anže Kopitar, hokejist, ki je z ekipo Los Angeles Kings pred dvema tednoma drugič v karieri slavil končno zmago v ligi NHL, se je v domovino vrnil v četrtek. Nekaj sto najzvestejših in najbolj navdušenih navijačev, tudi z njegove Hrušice, ga je pričakalo že na brniškem letališču. Zahvalil se jim je za sprejem in za vso podporo.
Čez tri tedne se bo Kopitarju v Sloveniji za en dan pridružila še prestižna srebrna lovorika, ki jo je osvojil s svojim moštvom: Stanleyjev pokal.
Prejšnjo nedeljo se je v Novem mestu končala kolesarska dirka po Sloveniji. Njeno 21. izvedbo je dobil Portugalec Tiago Machado. Od Slovencev je bil skupno najboljši Kristijan Koren - zasedel je četrto mesto. Klemen Štimulak je osvojil seštevek gorskih ciljev - domov je odnesel modro majico.
Pred tednom dni je Estonija gostila ekipno evropsko prvenstvo v atletiki. Naši športniki so zasedli predzadnje, 11. mesto, s tem so izpadli v drugo ligo, kjer so bili že lani. Zmagala je Belorusija, v superligo sta napredovali tudi Norveška in Finska.
V Wimbledonu so na letošnjem tretjem turnirju za grand slam nastopili tudi slovenski predstavniki. A so sredi tedna dvoboje zapustili sklonjenih glav. Polona Hercog je uvodoma sicer premagala Argentinko Paulo Ormaecheo, a je nato v drugem krogu klonila proti Čehinji Lucii Šafarovi. Tudi Blaž Rola, ki je uvodoma ugnal Španca Pabla Andujarja, se je poslovil v drugem krogu. Po pričakovanjih je bil od njega boljši Škot Andy Murray. Že po prvem krogu je izpadel Aljaž Bedene - boljši od njega je bil Južnoameričan Kevin Anderson. Nekoliko nepričakovano je med ženskimi dvojicami v prvem krogu izpadla tudi Katarina Srebotnik. S češko partnerico Kveto Peschke nista bili kos nemško-slovaški navezi Andrea Petković-Magdalena Rybarikova.
