Mala podjetja od bodoče vlade pričakujejo ukrepe za zagon gospodarstva in nova delovna mesta
Politika | 22.06.2014, 08:00 Petra Stopar
Krovna reprezentativna ustanova slovenskih podjetij – Gospodarska zbornica Slovenije – ugotavlja, da vlade doslej žal niso namenile bolj ambiciozne in odločne podpore večji konkurenčnosti in boljšemu poslovnemu okolju za malo gospodarstvo. Zato od političnih strank in drugih volilnih list pričakuje, da pred volitvami vnesejo v svoje programe tudi ukrepe, ki jih zbornica predlaga za večji zagon mikro, malih in srednjih podjetij. Cilj ukrepov je višja gospodarska rast ter posledično ustvarjanje novih delovnih mest.
V Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) je vključenih kar 92 odstotkov članov iz malih in mikro podjetij, ki so predlagala najnujnejše ukrepe za njihov zagon, prav tako predlogi prihajajo s strani posameznih podjetnikov in obrtnikov. V Sloveniji je po besedah Bojana Ivanca z GZS 130.000 mikro in malih podjetij, od tega 70.000 samostojnih podjetnikov.
Ker je tovrstno gospodarstvo po prepričanju zbornice hrbtenica sodobnih razvitih držav, bi moralo biti v sedanjih razmerah, ko se v velikih podjetjih zmanjšuje število zaposlenih, pomemben generator novih delovnih mest. A kot je Ivanc poudaril na nedavnem vrhu malega gospodarstva v Ljubljani, mikro in mala podjetja trenutno na žalost ne zaposlujejo. »Delovnih mest je glede na leto 2008 30.000 manj, tako da lansko leto je število zaposlenih v mikro in malih podjetjih upadlo za 0,8 odstotka. Konkretno je tam zdaj zaposlenih 187.000 ljudi.« O usmerjenosti podjetij je povedal, da »četrtina vseh podjetij v mikro in malem gospodarstvu predstavlja trgovske družbe, približno petina pa strokovne, znanstvene in tehnične, »tehnična podjetja so tudi glavni 'zaposlovalec'«.
Ni dvoma torej, po kakšnih poklicih in kadrih je povpraševanje. Zato predstavniki gospodarstva pod črto vseh ukrepov, ki jih že leta predlagajo tistim, ki državo upravljajo, vedno zapišejo spremembo izobraževalnega sistema, potrebo po dvigu tehničnih poklicev, pa tudi inženirjev.
Pogoj za željo po takšnih izobrazbah pa naj se ustvari že z poučevanjem podjetniških vsebin v srednjih šolah. »Na žalost nam mora kolega iz Avstrije povedat, kako se uvaja poklicno izobraževanje v nek državni sistem, mi pa v isti sapi pozabljamo, da smo najmanj tak, če ne primerljivejši sistem pred dvajsetimi leti že imeli, in za nas preprosto ni bil zadosti dober,« je bil kritičen predsednik Podjetniško-trgovinske zbornice na GZS Brane Lotrič.
Poleg dviga zavesti o podjetništvu ter podjetniški etiki in morali pa gospodarstveniki zahtevajo še reprogram davčnega dolga za mala podjetja pod določenimi pogoji, večjo preglednost inšpekcijskih nadzorov, svetovalno pomoč novoustanovljenim podjetjem, povečanje lastniških oblik financiranja neposredno s strani državni ustanov, kot sta podjetniški sklad ali SID banka, boljši dostop do obratnega kapitala oz. krepitev mikro kreditne linije, nižjo obdavčitev dela, dvig zgornje meje prispevkov za vstop v sistem in dvig praga DDV ter krepitev podjetniških inkubatorjev ter pomoči gospodarske diplomacije in Evropske komisije.
Malo gospodarstvo pa si veliko obeta tudi od nove reforme trga dela in boja proti sivi ekonomiji.
