Domača potrošnja še vedno nizka, glavni vzrok za pozitiven BDP izvoz
Politika Petra Stopar
Kakšna bo prihodnost slovenskega gospodarskega razvoja po izvolitvi nove vlade? To je vprašanje, ki si ga v tem predvolilnem času zastavlja mnogo podjetnikov, gospodarstvenikov in obrtnikov, predvsem pa iskalcev zaposlitve. Na Gospodarski zbornici Slovenije na podlagi ankete o poslovnih pričakovanjih 270 družb za letos napovedujejo šibko, 0,3-odstotno gospodarsko rast. Ta naj bi se v prihodnjem letu okrepila za 1,2 odstotka, predvsem zaradi vnovične krepitve domačega povpraševanja.
V Sloveniji imamo zelo zapletene gospodarske razmere, slika je neugodna, a del gospodarstva je izjemno vitalen, kot na primer izvoz, pravi direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič.
Ugodna izvozna gibanja so tudi razlog za glavnino pozitivne gospodarske rasti za Slovenijo, toda Bojan Ivanc z analitske skupine pri GZS opozarja, "da naše gospodarstvo predstavlja pretežno predelovalna industrija in slej ko prej kupec nekako pritisne na tiste končne prodajne cene, v kolikor vhodne cene tvojega podizvajalca upadejo. Zato dvomimo, da bodo ti ugodni trendi dobri tudi v naslednjih četrtletjih".
Kar zadeva področje investicij, se je to v zadnjih nekaj mesecih izboljšalo, a se brez drastičnih sprememb in profesionalnega načrtovanja za izvedbo naložb zaradi nevarnosti omejenega dostopa do evropskih sredstev obeta nova kriza trga investicij že od leta 2016 naprej. Da tu ne poteka vse tako, kot bi moralo, je stroko in državno upravo opozorila izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek: "Tveganja na strani trga investicij v javnem sektorju so zelo velika in pričakujemo, da se jih bo aktualna politika lotila z vso resnostjo."
Ivanc je ob tem še dodal, da sektor industrije raste, a precej zaostajamo za državami Srednje Evrope. "Poljske, Češke, Romunije - tam je v bistvu industrijska proizvodnja v istem obdobju porasla za od pet do osem odstotkov. Tako da glede tega relativno zaostajamo."
Trgovina še vedno pada, potrošniki so še vedno previdni, zadolževanje države pa se povečuje, saj se bo javni dolg povzpel do 80 odstotkov BDP predvsem zaradi izdaje novih obveznic za poplačilo glavnic, dokapitalizacije NLB in NKBM, dodatnega prenosa slabih posojil na slabo banko in tekočega proračunskega primanjkljaja.
