Zapletena birokracija ovira za razvoj podjetij
Slovenija Petra Stopar
Gospodarska zbornica Slovenije je v anketi med slovenskimi podjetji ocenila, da bi do leta 2020 lahko ustvarili do 118.000 delovnih mest v različnih sektorjih. Eden od teh je sektor malega gospodarstva, kjer je potencial za ustanovitev 10.000 trajnih delovnih mest. Žal so tudi mala in srednja podjetja trenutno prezadolžena, kar je prva ovira za rast. To pa je pogoj za uspešno poslovno okolje, ki omogoča razvoj kadrov.
Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, ki združuje slovenska podjetja, so na nedavni javni tribuni izpostavili pomen malega gospodarstva za gonilo gospodarske rasti v državi. Od 160.000 podjetij v Sloveniji je več kot 99 odstotkov malih in srednje velikih, ta pa zagotavljajo več kot 70 odstotkov delovnih mest oziroma 566.000. Na zbornici ugotavljajo, da je skrb za ta sektor pri delovanju Vlade RS premajhna. O tem, katera so v tej krizi glavna tveganja za razvoj malih in srednjih podjetij, je Bojan Ivanc z GZS povedal: »Glavno tveganje je pač šibko povpraševanje, medtem ko pri večjih podjetjih je volj izpostavljen rusko-ukrajinski konflikt. Pa tudi pri nedostopnosti finančnih virov so mala in srednja podjetja izrazila večjo zaskrbljenost.«
Približno 10.000 podjetij je po besedah predsednika GZS Sama Hribarja Miliča prezadolženih in se sooča z neugodnimi makro- in mikroekonomskimi razmerami. Glavni element, ki bi si ga podjetniki želeli za uspešno poslovanje in razvoj, pa je po besedah Ivanca debirokratizacija. »Ta podjetja imajo neko svojo idejo, morda dober načrt, projekcijo, toda, ko potrebujejo finančne vire in stopijo v stik z birokratskim aparatom, takrat jih pogosto odvrne misel, da praktično potrebujejo doktorat, da določene obrazce izpolnijo. Zadeve so problematične, ker živimo v globaliziranem svetu. Marsikateri moj kolega je ustanovil podjetje na Otoku, kjer je dejansko podjetniško bolj prijazno okolje. Še vedno živi pri nas, ampak tam ima poslovno dejavnost. To je glavna bojazen, s katero se soočamo, da dejansko ta delovna mesta ne bodo pristala pri nas, ampak bodo locirana nekje drugje.«
Med ukrepi, ki jih predlaga malo gospodarstvo, je tudi dvig zgornje meje prispevkov za vstop v sistem, dvig praga za DDV, oprostitev plačila prispevkov za start-upe v prvem letu poslovanja, krepitev posojil podjetniškega sklada in SID banke, med finančne vire pa se štejejo tudi evropska sredstva. »Glavni izziv pa je to, kako dejansko približati podjetništvo državljanom, predvsem mladim, da ne bo to dejansko samo nek izhod iz stiske, ampak da je v teh projektih tudi potencial, ki bo pomenil generiranje novih zdravih delovnih mest v bodoče,« je dodal Ivanc.
O položaju podjetij bodo različni strokovnjaki in tudi politiki spregovorili podrobneje na 3. vrhu malega gospodarstva, ki bo 17. junija v Ljubljani.
