Papež: dar pobožnosti ne pomeni pobožnjakarstva
Cerkev po svetu Marjana Debevec
Papež Frančišek je pri dopoldanski splošni avdienci spregovoril o daru pobožnosti, ki ga pogosto ne razumemo na prav način. Zato je pojasnil, da ta dar Svetega Duha ne pomeni biti sočuten ali usmiljen z ljudmi, ampak označuje našo pripadnost Bogu in našo globoko povezanost z Njim; povezanost, ki daje smisel celotnemu našemu življenju in nas ohranja trdne v občestvu z Njim tudi v težkih trenutkih.
To povezanost z Bogom ne smemo razumeti kot dolžnost ali zapoved. „Gre za odnos, ki naj bi ga živeli s srcem, saj predstavlja naše prijateljstvo z Bogom, ki nam ga je podaril Jezus; prijateljstvo, ki spremeni naše življenje ter nas napolni z navdušenjem in veseljem“. Zato dar pobožnosti po papeževih besedah v nas vzbuja predvsem hvaležnost. To je namreč najgloblji vzrok in smisel našega bogoslužja in češčenja. „Ko nam Sveti Duh omogoči zaznati Gospodovo prisotnost in vso njegovo ljubezen do nas, se nam ogreje srce, kar nas povsem naravno usmeri k molitvi in obhajanju bogoslužja“, je dejal papež. Pobožnost je zato po njegovih besedah sinonim za pristen verski duh, otroško zaupnost z Bogom in sposobnost, da ga molimo z ljubeznijo in preprostostjo, ki je značilna za ponižne v srcu.
Če nam dar pobožnosti pomaga rasti v občestvu z Bogom in nam pomaga živeti kot njegovi otroci, pa nas hkrati spodbuja, da druge ljudi prepoznamo kot brate, je poudaril papež. V odnosu do tistega, ki je ob nas, nas bo torej vodilo usmiljenje, je dodal, in ne neko lažno pobožnjakarstvo. „Tako bomo zares sposobni veseliti se z veselim, jokati z jokajočim, biti blizu osamljenemu in trpečemu; opomniti tistega, ki je v zmoti, potolažiti žalostnega, sprejeti in priskočiti na pomoč tistemu, ki je v potrebi“, je dejal papež in dodal, da je zato velika povezanost med pobožnostjo in blagostjo. Ob sklepu je Gospoda še prosil, da bi nam dar Svetega Duha pomagal premagati naše strahove in negotovosti ter nas naredil za vesele priče Božje ljubezni.
