45. pevsko-glasbeni večer

| 02.06.2014, 14:12 Matjaž Merljak

Sobota, 17. maja 2014, je bila spet »dan, ko je glasba spremenila svet«. No, vsaj svet slovenske skupnosti. V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je namreč potekal že 45. Pevsko-glasbeni večer, ki je letos pritegnil kar trinajst nastopajočih skupin in polno dvorano poslušalcev.

Centralni mladinski odbor se je izkazal z odlično organizacijo in izvirnim vodenjem prireditve. S scenarijem so posnemali velika pevska tekmovanja, ko so s pomočjo kamer povezovali dogajanje v zakulisju, predstavitve nastopajočih in dogajanje na glavnem odru. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi sproščen nastop povezovalca Francija Schiffrerja, ki je simpatično dopolnil sicer odlične nastope glasbenikov.

Večer je pričela skupina Orquesta IB, ki jo je k nastopu pritegnil Toni Podržaj, ki tudi sam igra v njej. Inštrumentalna skupina (bariton, trobenti, klarinet, flavta, kitari in baterija) je bila edina zasedba večera, ki se je po zasedbi vsaj malo spogledovala s klasičnim orkestrom, igrali pa so priredbe znanih izvajalcev popularne glasbe.

Nadaljevala je Lorena Simčič, ki je v solo nastopu navdušila s svojim izjemnim glasom in interpretacijo, nato pa se ji je pridružila še Sonia Dimnik, s kitaro pa Damjan Jerman.

Kot tretje so nastopile članice skupine Aluminé Karo Kenda, Viki Selan, Maki Grohar, Eri Urbančič, Kari Novak in Nevi Grohar, ki so z ubranim večglasnim petjem dinamičnih priredb znanih pesmi dvignile vzdušje v dvorani. Zadnjo pesem so zapele ob spremljavi Luka Kende (klaviature), Matjaža Rožanca (kitara) in Tomija Marolta (tolkala). Nato je nastopil že vsem poznani in vedno dobro razpoloženi ansambel Baires polka (Branko Marinič, Marko Medvešček ter Andrej, Franci in Sandi Žnidar) z nekaj domačimi Avsenikovimi. Za njimi je nastopila dekliška vokalna zasedba Mučačas iz San Martina, ki jo vodi ga. Lučka Marinček Kastelic. Občinstvo je nagradilo predvsem izvirno priredbo in dobro izvedbo pesmi Žabe, ki smo jo bolj navajeni v moški izvedbi. Sanmartinske »žabe« so navdušile!

Pred sklepom prvega dela je nastopil trio, ki ga tudi že poznamo, od njega vedno veliko pričakujemo in tudi dobimo. Glasovi članov »Uno de más« (Saši, Ludmi in Ivo Smrdelj, ki se jima je pridružil Tonči Oblak) so pač užitek! Zaključili pa so nadebudneži slovensko-argentinskega rocka – skupina Kilómetro 43 [kuarente-i-tres] v zasedbi Danilo Žgajnar, Damian Marinčič, Marian Vombergar, Peter Kopač ter Tomi in Martin Marolt. Razen Tomija so vsi del RAST-i XLIII – od tod tudi številka 43 v imenu skupine. Občinstvo so razgreli z izvirno mešanico slovenskih pesmi in argentinskih ritmov. Izkazali so se tudi vokalno, med drugim s solidno večglasno izvedbo »Že dolgo nismo pili ga«, ki se je iztekla v pravo rockersko skladbo. Odlično vzdušje, ki vlada med člani skupine, so z odra uspeli prenesti med poslušalce, ki niso skrivali navdušenja.

Potem ko smo malce pretegnili noge po dolgem sedenju, se okrepčali in poklepetali s prijatelji, nas je v drugem delu najprej razveselil izjemen glas in celoten nastop Miki Malovrh. Iz leta v leto boljša in prepričljivejša! Za njo sta nastopila Tomi Lenarčič in Toni Podržaj, ki sta s skladbama argentinskega in mehiškega izvora dodobra ogrela svoje prste in strune na kitarah. Večer se je nato malo umiril z nastopom Mariana Lobode, takoj za tem pa so občinstvo razgrele Andinske lame, kot svojo zasedbo imenujejo Deiko in Tomi Lenarčič, Toni Podržaj ter Luka Škulj. Z videzom, inštrumenti, argentinsko tradicionalno glasbo in temperamentom so nas res popeljali tja na sever med lame.

Večer pa smo sklenili z »rockovsko klasiko«. Že uveljavljeni Zlatorock (Sofi Marolt, Branko Marinič, Dejko Lenarčič, Dani Vasle, Tomi Kenda in Luka Škulj) je prepričal s Kreslinom, Amy Winehouse in Bon Jovijem, nazadnje pa je nastopil Jane'z (Sandi Žnidar, Juli, Sofi in Tomaž Kastelic, Marko Medvešček in Luka Škulj) in Pevsko-glasbeni večer zaključil tako, da bodo obiskovalci, čeprav so sedeli že kar štiri ure, prihodnje leto gotovo prišli znova.

Večer je postregel z obilo dobre glasbe, nekaterimi izvrstnimi glasovi, obetavnimi glasbeniki in skupinami. Ob profesionalnem pristopu tehničnega osebja (AudioPristava – zvok, Aleks Šuc – luči, Alberto Muha – video snemanje) je prireditev izzvenela tako, da je slovenska skupnost na nastopajoče in vse, ki so pripomogli k izvedbi, lahko več kot ponosna. Zato lahko zapišem le: »Long live PGV!« ali po domače: »PGV, še na mnoga leta!«