GZS: 118.000 delovnih mest do leta 2020
Politika Petra Stopar
Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) smo v državi v zadnjih šestih letih nenehno izgubljali delovna mesta, brezposelnost je pred kratkim skoraj dosegla prag 130.000 oseb, zaradi nujnega prestrukturiranja bo v številnih podjetjih kmalu še več odpuščanj. Kot so izračunali v GZS, je možno do leta 2020 ustvariti 118.000 delovnih mest, a le, če država in podjetja pravilno izkoristijo priložnosti, ki se ponujajo.
GZS na podlagi ankete v podjetjih ugotavlja, da bi lahko v naslednjih šestih letih v Sloveniji ustvarili 45.000 trajnih delovnih mest in 73.000 mest vezanih na investicijske projekte. Priložnosti za njih so na področjih turizma, linijske infrastrukture, informacijske tehnologije, zelene energije, energetike, komunalne infrastrukture, lesne predelave, malega gospodarstva in internacionalizacije.
V turizmu na primer je možnosti za 10.000 trajnih delovnih mest, a se zatakne že pri izkoriščanju virov, ki so pogoj za ustvarjanje novih delovnih mest. Med ovirami v Sloveniji so slabe letalske povezave. »Na Hrvaško vsak dan, danes, ko se začenja turistična sezona, prileti samo dvajset Ryanairovih avionov, v katerem je v vsakem 130 potnikov. To je treba nekaj subvencionirati, na tak ali drugačen način, to Evropska unija dopušča. Da ne govorim o ostalih čarterskih letih. Mi imamo dva taka leta,« je opozoril predsednik GZS Samo Hribar Milič. Virov je tako dovolj, vprašanje pa je, kako bomo ambiciozni, da bomo 118.000 delovnih mest uresničili, meni prvi mož GZS.
In katera so najbolj smiselna delovna mesta na področju zelene energije? Renata Karba z okoljskega društva Umanotera meni, »da se zelo splača vlagat v prehransko neodvisnost, skratka v ekološko kmetijstvo, v energetsko neodvisnost, skratka v izrabo lokalnih obnovljivih virov energije in predvsem zmanjšanje porabe energije, skratka v energetsko učinkovitost,« in pa v zeleni turizem, ki lahko po njeni oceni najhitreje pripelje do novih delovnih mest.
Kar zadeva priložnosti v energetiki, je o možnostih za delo domačih izvajalcev Vekoslav Korošec z Združenja za inženiring pojasnil, »da je največji delež domačih dobav, domače opreme in domačih storitev pri izgradnji hidroelektrarn, kjer devetdeset odstotkov vsega tega lahko zagotovijo domači izvajalci. Ravno tako pri stavbeni izgradnji in linijski infrastrukturi. Pri tehnološko zelo zahtevnih objektih, na primer pri TEŠ 6, je delež domačega znanja in opreme zelo nizek«.
Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek se je strinjala, da je pogoj za konkurenčnost usmerjenost v zeleno in pametno. O tem, kako spodbuditi gospodarsko rast, ki je pravzaprav pogoj za ustvarjanje novih delovnih mest, je ekonomist Jože P. Damijan menil, da izvoz je pomemben, »ampak je premalo, ker je to manj kot tretjina povpraševanja. Se pravi, zdaj potrebujemo državo, da zažene gospodarsko rast, potem se bodo temu priključile investicije poslovnih subjektov, na koncu pa še zasebno trošenje«. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Janko Burgar pa je opozoril, da potrebujemo drugačno javno upravo – bolj kompetentno, strokovnost pa mora v njej končno nekaj veljati.
S klikom na povezavo na levi strani članka lahko prisluhnete celotni predstavitvi izsledkov ankete o tem, kje so možnosti za delovna mesta. Govorca sta mag. Vekoslav Korošec (Združenje za inženiring) in Bojan Ivanc (GZS).
