Obseg slovenskega morja, arbitražni sporazum.
Hrvaška in Slovenija začenjata ustni del arbitraže o meji
Slovenija
Slovenija in Hrvaška danes v Haagu začenjata ustni del arbitraže o meji med državama. Pred 5-članskim arbitražnim sodiščem bo popoldne in jutri svoje argumente predstavljala Hrvaška. Navzoča bo tudi zunanja ministrica Vesna Pusić. Naša država pa bo svoja stališča predstavljala v četrtek in petek, ko bo šel v Haag tudi zunanji minister Karl Erjavec. Prihodnji teden bosta obe strani odgovarjali na vprašanja.
V Haagu se je začela ustna obravnava arbitraže o meji s Hrvaško. V postopku arbitraže sta državi arbitražnemu sodišču in nasprotni strani najprej oddali vsaka svoj memorandum, nato še odgovor na memorandum nasprotne strani. V skladu z arbitražnim sporazumom je naloga sodišča določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Na obravnavi bodo agenti in odvetniki obeh držav z obsežno dokumentacijo utemeljevali stališča obeh strani do poteka meje. Slovenska agentka v arbitraži Simona Drenik. »Pričakujemo od arbitražnega sodišča, da določi potek celotne kopenske meje in morsko mejo ter stik Slovenije z odprtim morjem, kar je slovenski vitalni interes in kar zagotavlja slovenski arbitrarni sporazum.«
Prva dva dneva bo zagovor hrvaške strani, v četrtek in petek pa slovenske, ko bo med drugim govor o ključnem slovenskem interesu, to je teritorialnem dostopu do odprtega morja. Hrvaška je v enostranski izjavi ob ratifikaciji arbitražnega sporazuma zapisala, da sporazum ne prejudicira njenega pristanka na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem, Slovenija pa, da ta izjava nima mednarodnopravnega pomena. Državni zbor je v sklepu za zaščito slovenskih interesov februarja 2009 ob vstopanju Hrvaške v Zvezo Nato zapisal, da je Slovenija na dan 25. 6. 1991 izvajala nadzor tako na levem bregu Dragonje kot na levem bregu Mure, da je imela teritorialnem stik z odprtim morjem in da je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom. Hrvaška s svojimi dokumenti dokazuje drugače. Razsodba arbitražnega sodišča bo po pričakovanjih Drenikove znana v enem letu in bo dokončna ter pravno obvezujoča za obe državi.
V skladu z arbitražnim sporazumom je postopek zaupen, arbitražno sodišče pa bo po ustni obravnavi objavilo sporočilo za javnost.
