Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik

Debelost tudi posledica krize

Slovenija | 01.06.2014, 07:00

Poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki je bilo v minulih dneh javno predstavljeno na evropskem kongresu o debelosti v Bolgariji opozarja, da ima večina ljudi v državah članicah prekomerno težo ali je predebela, kar ima hude posledice za njihovo zdravje. Težave s prekomerno težo ima vsak peti otrok, v Sloveniji celo vsak tretji. K naraščanju teže med prebivalci držav OECD je svoje prispevala tudi kriza.

Leta 1980 predebel manj kot vsak deseti človek

Do leta 1980 je bil v državah OECD predebel manj kot vsak deseti človek, ta delež pa se je v naslednjih desetletjih podvojil. Danes je predebelih 18 odstotkov ljudi - v Sloveniji 15 odstotkov žensk in 21 odstotkov moških -, prekomerno težkih pa je več kot polovica.

Vse več ljudi je izpostavljenih kroničnim boleznim, kot so diabetes, srčna obolenja in rak, opozarjajo v OECD. 

Države so se bolje odrezale v boju proti prekomerni teži pri otrocih

Bolje kot pri odraslih so se države doslej odrezale v boju proti prekomerni teži pri otrocih, starih med tri in sedem let. V številnih je namreč delež pretežkih otrok stabilen ali se je celo zmanjšal.

Trenutno je v povprečju pretežek ali predebel vsak peti otrok, v Grčiji, Italiji, ZDA in tudi Sloveniji pa celo vsak tretji. Pri nas sicer to velja le za fante, delež pretežkih deklet je 23-odstoten, v ostalih treh državah pa za oba spola.

Za stanje delno kriva tudi kriza

Za stanje, kakršno je, gre delno kriviti tudi krizo, ugotavlja poročilo. Družine namreč zaradi nje porabijo manj za hrano, obenem pa so se revnejše obrnile k cenejši, visokokalorični hitri prehrani. Med drugim so med letoma 2008 in 2013 gospodinjstva v Sloveniji, pa tudi v Grčiji, Italiji, Španiji, na Irskem in Portugalskem, nekoliko manjšala izdatke za sadje in zelenjavo.

Poročilo tudi ugotavlja, da je verjetnost za debelost v povprečju večja pri ljudeh z nižjo izobrazbo in nižjim družbeno-ekonomskim statusom. Po drugi strani število predebelih v ZDA in Mehiki kot državah z največjim deležem predebelih celo hitreje narašča med bolj izobraženimi.

Slovenija, Svet, Sociala, Zdravstvo
Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol) Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol)

Dostojanstveno slovo

Ob izteku lanskega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.

p. Damjan Ristić (photo: Jaka Korenjak) p. Damjan Ristić (photo: Jaka Korenjak)

Globine: Je ateizem neke vrste vera? #videopodkast

»Razlika med ateistom in teistom je namreč ta - če je za ateista samo materialni pozitivni vzrok, je za teista potem še duhovni vzrok. Ateist živi samo v materialnem svetu, medtem ko teist živi ...