Dobrodošli na Brezjah – še drugače o kraju
Slovenija
Podoba milostne podobe Marije Pomagaj stoletji privablja in privlači množico romarjev iz Slovenije in tujine. Zanimalo nas je, kako se z romarskim utripom soočajo domačini, prebivalci Brezij. V gaj pred baziliko smo, v senco stare lipe, pred dnevom k pogovoru sedli z domačinom, Branetom Šmitkom, ki že dolgo spremlja prve zapise o kraju in razvoju svetišča.
Z Marijo živimo
»Vsekakor je bližina milostne podobe Marije Pomagaj našim domovom in vsakdanjemu utripu, za nas domačine prednost in milost. Vsakič, ko imamo pet minut, se lahko hitro zatečemo k njej, saj Marija vedno čaka. Vsak ima seveda svoje izkušnje in se različno vključuje v dogajanje. Morda malokdo ve, da je svetišče zelo bogato po uporabi različnih vrst kamenja. Le v malo katerih Cerkvah po Sloveniji je uporabljenih toliko vrst kamenin na enem mestu. Domačini najbolj cenimo mir v svetišču med tednom. Ob prihodu večjih skupinah seveda dihamo drugače, in ko se na Brezjah zbere množica, pri dogajanju, ki ima svoje prednosti, domačini ves čas aktivno sodelujemo. Včasih smo morda še bolj, ko je bilo treba postaviti oder, nositi bandere in podobno, danes se marsikaj odvija drugače. A sodelujemo ves čas, tudi z brati frančiškani. So včasih različni interesi, a vse se lahko uskladi, če se le pogovarjamo in smo v sodelovanju.«
»V različnih publikacijah, ki so izhajale skozi leta, izvemo največ. Že v zgodovini je lastnik starejšega gostišča nasproti bazilike, izdal drobno knjižico, v kateri so bila opisana tudi milostna uslišanja, od Mice Tavčar in ostalih. Marsikaj lahko razberemo tudi iz pregleda razglednic, ki so nastajale na Brezjah, izvrstno zbirko ima g. Kolman z Bleda. Dobijo se tudi zanimivi vtisi iz digitalne knjižnice Slovenije, različne slike, ki jih med seboj lahko povežemo in razberemo marsikaj. Ves čas so Brezje vpete v romarski utrip iz zgodovine Slovencev in v ostalo dogajanje. Na Brezjah se lepo odslikava, da vsaka nesreča in drugi večji, pomembnejši dogodki, prav tu, pri Mariji Pomagaj, združujejo ljudi, so Brezje z milostno podobo, kot nekakšen magnet, kjer ljudje premišljujejo, dobivajo ideje in ob Njej iščejo poti, kako bi jih uresničili.«
Veliko je zaupanja v Marijo Pomagaj
»Brezje so vsekakor zelo pomemben kraj, tudi za domačine. V marsičem tudi zelo poseben, naš glavni patron je sv. Vid in ne Marija Pomagaj, kot predvidevajo mnogi. Veliko idej je že bilo v preteklosti in še so, kako bi razvijali svetišče in dogajanje povezano z njim, številne se uresničijo, kakšna pa seveda na uresničitev čaka dlje časa. Zanimiv je tok zgodovine o sami podobi, ki se je začela pri majhni kopiji Marijine podobice iz Innsbrucka, vse do današnje upodobitve Layerjeve Marije, za katero pravimo, da je popolnoma slovenska, ker so vanjo vključene slovenske barve, tudi narodna noša, ki se je takrat nosila in podobno. Spominjam se romanj v Lurd in Fatimo, pri katerih smo s seboj ponesli tudi Marijino podobo z Brezij in kako občudujoče so ljudje od drugod zrli v »našo« Marijo in govorili, o, kako lepa je.«
Stvarstvo ji je samo namenilo mesto
»Za Brezje, za to ravninsko območje pravijo, da so oltar Gorenjske. Doline okrog Brezij sta urezali reki in manjši potoki. Kraj je obkrožen s kar visokimi gorami, le proti vzhodu je prostor nekoliko bolj odprt, pa še ta ne povsem. Res vidimo, da je ta ravninski konec nekakšna miza, oltar obkrožen s prelepimi podobami hribovja. Tu okrog je tudi veliko kolesarskih in peš poti. Kdor pride na Brezje in ima več časa, si lahko ogleda marsikaj, uživa v miru in v lepotah narave ter duhovnega. Tok romarjev se na Brezjah ni nikoli ustavil, ljudje prihajajo ves čas, so sicer obdobja po številu obiskovalcev, vzponi in upadi. A prihajajo neprenehoma. Tu se zberejo dobre misli in to se čuti. Vedno ste dobrodošli na Brezjah, tu vas čakamo.«
