DZ večinoma proti jemanju presežkov javnim zavodom
Politika | 21.05.2014, 11:49 Petra Stopar
Državni zbor obravnava novelo zakona o izvrševanju proračuna, po kateri naj bi posredni uporabniki javnega denarja vrnili presežna sredstva v državni oz. občinski proračun. To je tudi eden od vladnih ukrepov za krpanje proračunske luknje, ki jo je prinesla razveljavitev zakona o davku na nepremičnine. Po oceni vlade namreč nekateri proračunski uporabniki razpolagajo s sredstvi, ki bistveno presegajo njihove potrebe.
Predlog novele o izvrševanju proračuna za letos in prihodnje leto po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja posega na različna področja, med drugim je navedel: „Zvišuje obseg možnega zadolževanja nefinančnih družb v pretežni lasti države, spreminja člen, ki določa način priprave kadrovskih načrtov, posrednih uporabnikov proračuna in sicer v tistem delu, ki določa obveznost zmanjšanja števila zaposlenih za 1 % oziroma, ki prepoveduje novo zaposlovanje.“
Predlog novele določa tudi namenski prihodek proračunskega sklada za štipendije, zaostruje pogoje za izplačila iz proračuna iz naslova črpanja evropskih sredstev ter določa možnost prerazporeditve pravic porabe z računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja.
Sindikati in javni zavodi ostro nasprotujejo vračanju presežkov, saj menijo, da so ta sredstva v večini primerov že razporejena za naložbe, razvoj, znanje, infrastrukturo ter - v primeru zdravstvenih zavodov - v višjo kakovost obravnave pacientov. Izvršilnemu odboru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se še posebej problematičen zdi tisti del novele, po katerem lahko vlada ali občina kot ustanoviteljica posrednega proračunskega uporabnika odloči, da se presežki usmerijo v proračun države oziroma občine ali da se zmanjšajo transferji proračunskemu uporabniku. Po mnenju Sviza bi to ogrozilo delovanje javnih zavodov, obenem pa je to tudi skrajno destimulativno za gospodarno poslovanje javnih zavodov, ter celo napeljuje k odpuščanjem zaposlenih iz poslovnih razlogov.
Dogajanje spremljajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Pri tem opozarjajo, da so v javnih zavodih, ki ob tem sploh niso proračunsko financirani, takšni predlogi izzvali ogorčenje in zaprepadenost. Samo v dveh dneh je tako peticijo proti sprejemu takih ukrepov podpisalo preko 250 odgovornih oseb.
Tudi poslanske skupine noveli večinoma niso naklonjene. V SD, SDS, SLS in NSi tako predlagajo črtanje člena, s katerim se javnim zavodom jemlje presežke prihodkov nad odhodki. „Smo pa v Poslanski skupini SD vložili amandma k 5. členu, ki dela izjeme glede zmanjševanja zaposlenih, ki so zaposleni na podlagi Zakona o odpravljanju naravnih nesreč. Dodatno k temu predlagamo, da se izvzamejo iz zahtevanega 1% znižanja zaposlenih tudi mladi raziskovalci, zdravniki pripravniki in specializanti, zdravstveni delavci pripravniki in zdravstveni sodelavci pripravniki ter zaposleni na raziskovalnih projektih ter zaposleni preko javnih del,“ je dejal poslanec SD Mirko Brulc.
Aljoša Jerič iz Nepovezanih poslancev je opozoril na nerazumevanje vračanja presežkov javnih zavodov: „Mnogi so začeli razpravljati v smeri, da se bodo tistim, ki so varčevali, namensko zbirali denar, ta denar sedaj odvzelo, češ, nekdo, država oziroma minister bo prišel in pobral prihranke, posredni proračunski uporabniki pa bodo za svoje racionalno ravnanje kaznovani, privarčevanega denarja pa ne bodo mogli uporabiti za namen, kot so načrtovali. Odveč je govoriti, da temu ni tako.“
A po besedah Franca Bogoviča iz SLS je zakona zamišljena ravno za to, „da bi župani ali pa ministri z levo roko lahko jemali prihranke tistim, ki delajo. Tistim, ki ustvarjajo, tistim ki varčujejo, tistim ki zbirajo donatorska sredstva in na takšen način tudi blažijo težko situacijo v javnem sektorju.“
Tudi Andrej Šircelj iz SDS pravi, da je to zakon, „s katerim se daje možnost dodatnega zadolževanja, to je vsebinski zakon s katerim se zaostruje pridobivanje e-sredstev in to je vsebinski zakon, s katerim se zmanjšuje denar javnim zavodom ter s tem zmanjšuje kvaliteto storitev javnih zavodov“. Ob tem se je še vprašal, kdo daje vladi, ki opravlja tekoče posle, še pravico, da zadolžuje nas in še prihodnje rodove, ter izračunal, da je vsak državljan zadolžen že za 15.000 evrov.
