Saga katastrskega dohodka se nadaljuje
Saga z novim sistemom ugotavljanja katastrskega dohodka se nadaljuje in kmete pušča v negotovosti. Potem ko je poslanska skupina SDS v začetku aprila v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero bi višino le tega za dve leti zamrznili, je vlada v začetku maja ta predlog sprejela in ga razširila še do leta 2016. Tako rešitev je nato podprl tudi Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko.
Taka odločitev pomeni, da bo višina katastrskega dohodka, če bo državni zbor novelo zakona tudi potrdil, vse do leta 2016 ostala na ravni lanskega leta. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič sicer pravi, da se s tako rešitvijo strinjajo, opozarjajo pa, da je treba takoj začeti z gradnjo novega pravičnega sistema določanja katastrskega dohodka. Metodologija, ki jo je prinesel zakon iz leta 2011 je namreč za kmete sporna, po njihovem mnenju pa bi morala boniteta zemljišča predstavljati 80 do 90 odstotkov v izračunu katastrskega dohodka.
"Preveč je tukaj odprtega, zato bi moral biti glavni faktor, še vedno, tudi po novem izračunu katastrskega dohodka, boniteta. Kaj ti lahko iz zemljiča pridobiš. Problem mene pa je, ali to dobim ali ne dobim. Ampak to je potencial, ki mi ga zemljišče ponuja," pravi Cvetko Zupančič.
Urejen dolgoročni sistem določanja katastrskega dohodka in tudi širše celotne obdavčitve kmetijske pridelave in predelave, kot ga poznajo druge evropske države, bi omogočal urejene pogoje za kmetovanje in načrtovanje prihodnjih razvojnih usmeritev, pa so prepričani mladi kmetje, ki jih negotovost glede iz leta v leto občutno spremenjenih davčnih obremenitev odvrača od smelejših korakov.
