VIDEO: Papež v Sveti deželi živel kulturo srečanja
Svet Marjana Debevec
Za nami so trije simbolično močni dnevi. Papež Frančišek je namreč med svojim potovanje v Sveto deželo izvršil zgodovinska dejanja tako v odnosu s pravoslavno Cerkvijo, kot tudi z Judi in muslimani. Novo upanje pa je prinesel tudi tamkajšnjih katoličanom, ki so živi kamni teh svetih krajev. Za vse to se je šel že danes dopoldne zahvalit Božji Materi v cerkev Marije Snežne. Mariji je prinesel šopek cvetja in se zadržal v zbrani molitvi. Papež je tako že devetič v času svojega pontifikata obiskal omenjeno cerkev.
Težko je povzeti nekaj utrinkov iz tega bogatega dogajanja v Sveti deželi. Svoj obisk je papež začel v Jordaniji, kjer se je srečal s sirskimi in iraškimi begunci ter mladimi invalidi. Obnovil je svoj poziv za mir v Siriji: “Nasilje naj se ustavi in naj se spoštuje človekoljubno pravo, ki zagotavlja nujno pomoč trpečemu prebivalstvu. Vsi naj se odpovedo varljivi možnosti, da bi orožju prepustili reševanje problemov, in naj se vrnejo k pogajanjem. Rešitev namreč lahko izhaja samo iz dialoga in zmernosti, iz sočustvovanja za trpeče ljudi, iz iskanja politične rešitve in čuta za odgovornost do bratov.”
Nedeljo je zaznamovala sveta maša v Betlehemu, kraju Jezusovega rojstva, presenečenje dneva pa je bila zbrana molitev papeža ob zidu, ki ločuje Palestino in Izrael. Zvečer pa je bil na programu osrednji dogodek, zaradi katerega je papež tudi odpotoval v Sveto deželo – srečanje z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. Podpisala sta skupno izjavo o nadaljnjem prizadevanju za edinost in v baziliki Božjega groba molila, 'da bi bili vsi eno!'. V nagovorih ob praznem grobu, v katerega je bil položen Jezus Kristus, sta potrdila, da je vera v Vstalega, temelj edinosti. Če je prihodnost Cerkve v tem, da poklicana k edinosti, potem to pomeni, da je pot do tja možna, je prepričan papež. „Moramo verjeti, da so, kot je bil odmaknjen kamen od groba, lahko odstranjene ovire, ki še vedno preprečujejo polno občestvo med nami“.
Tudi zadnji dan je bil zaznamovan z močnimi simbolnimi dejanji. P. Federico Lombardi: „Trenutek objema pred zidom objokovanja med papežem in rabinom ter muslimanskim predstavnikom je predstavljal objem treh prijateljev, treh različnih verstev. Poleg vseh govorov v medverskem dialogu in težav, ki jih srečujemo na tej poti, gre za kulturo srečanja, o kateri govori papež.“ Drug pomemben vidik, ki ga je izpostavil p. Lombardi pa je bilo srečanje s predsednikom Šimonom Peresom: „Imel sem vtis, da sta dva velika modreca, graditelja miru“. V nekaterih trenutkih se je papež zdel ganjen, pa tudi preizkušen, ko je na primer odločno rekel NE nasilju v imenu Boga in grozodejstvom holokavsta. Zdelo se je, da je na sebi čutil sram zaradi tega, kar je človek sposoben storiti v trenutkih popolne teme. Ob sklepu pa se je srečal s katoliško skupnostjo. V vrtu Getsemani je dejal: „Kristjane spodbujam, naj bodo pogumni pričevalci Kristusovega trpljenja, pa tudi vstajenja“. V dvorani zadnje večere pa je Cerkev povabil k služenju, bratski ljubezni in odprtosti navzven.
