VIDEO: Papež Frančišek v Sveti deželi - Jordanija
Papež in Sveti sedež | 24.05.2014, 19:21 Marta Jerebič
Papež Frančišek je z obiskom Jordanije, kjer ga je sprejel princ Ghazi začel svoje potovanje po Sveti deželi. Gre za njegovo drugo mednarodno potovanje v času dobrega leta papeževanja in prvo potovanje, ki ga je sam načrtoval. Spomnimo, da je potovanje v Brazilijo ob svetovnem dnevu mladih načrtoval njegov predhodnik papež Benedikt XVI.
Papež je na jordanska tla prispel malo pred 12. uro. Jordanija je tako postala prva država na svetu, ki so jo v zadnjih petdesetih letih obiskali kar štirje papeži. Na letališču ga je v imenu kralja Abdullaha II. sprejel jordanski princ Ghazi, kateremu se je sveti oče želel zahvaliti za njihova prizadevanja na področju medverskega dialoga in za njihovo delo za mir na Bližnjem vzhodu, tako v Siriji, kot v Iraku, Egiptu, Izraelu in Palestini. Jordanija je kljub težki ekonomski situaciji sprejela skoraj dva milijona sirskih beguncev. Predvsem pa je papež v Jordanijo prispel, da bi v veri potrdil majhno krščansko skupnost.
Papež je zatem odpotoval v predsedniško palačo, kjer ga je po kratki slovesnosti sprejel kralj Abdullah z družino.
Približno sedemdesetim novinarjem, ki so ga spremljali na letalu, je papež Frančišek dejal takole: "To bo zelo zahtevno potovanje, tudi za vas. Morali boste gledati, pisati, misliti, delati veliko stvari. Hvala vam, molil bom za vas." Povedal jim je še, da bo na njihova vprašanja odgovarjal na poti nazaj.
Že dan pred potovanjem je sveti oče svoje potovanje v Sveto deželo zaupal Mariji, ko je obiskal cerkev Marije snežne. Svete maše, ki jo bo papež popoldne daroval na stadionu v Ammanu, naj bi se udeležilo približno 50 tisoč ljudi, akreditiranih pa je tudi več kot tisoč novinarjev iz vsega sveta.
PAPEŽ JORDANSKIM OBLASTEM: Kristjani se čutijo in so polnopravni državljani in želijo prispevati h gradnji družbe skupaj s svojimi muslimanskimi sodržavljani, tako da ponudijo svoj lasten poseben prispevek
Slovesnost ob sprejemu je potekala v kraljevi palači v Ammanu, udeležilo pa se je je približno 300 predstavnikov jordanskih oblasti. Kralj Abdullah II. se je spomnil obiskov Pavla VI., Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. v Jordaniji ter poudaril prizadevanja države za medverski dialog. Temu je pozornost v svojem prvem nagovoru namenil tudi papež Frančišek, ki se je poleg tega spomnil še jordanske radodarnosti pri sprejemanju beguncev in prispevka kristjanov, predvsem na vzgojnem in zdravstvenem področju. Ob tem je izrazil upanje, da bi tudi drugje po Bližnjem vzhodu in po svetu tako spoštovali versko svobodo, kot jo v Jordaniji.
Jordanija radodarno sprejema veliko število palestinskih, iraških in sirskih beguncev. "Takšen sprejem si zasluži spoštovanje in podporo mednarodne skupnosti," je dejal papež Frančišek in dodal, da Katoliška Cerkev po svojih zmožnostih beguncem in vsem potrebnim pomaga predvsem prek Jordanske Karitas.
Jordanske oblasti je ob tem spodbudil, naj si še naprej prizadevajo za trajen mir na celotnem bližnjevzhodnem območju. Nujna je miroljubna rešitve za sirsko krizo, kot tudi pravična rešitev izraelsko – palestinskega konflikta, je dejal papež in nato izrazil priznanje Jordaniji, ki spodbuja različne pobude v korist medverskega dialoga. Še posebej je ob tem omenil kralja Abdullaha II. in njegovo vodilno vlogo pri spodbujanju bolj ustreznega razumevanja vrlin, ki jih oznanja islam, ter spodbujanju vedrega sobivanja med verniki različnih religij. Frančišek je nato pozdravil krščanske skupnosti, ki so v državi prisotne že od apostolskih časov. Čeprav so danes številčno majhne – predstavljajo le 6 odstotkov prebivalstva – pa opravljajo dragoceno delo na vzgojnem in zdravstvenem področju, v šolah in bolnišnicah.
Papež je priznal, da lahko mirno izpovedujejo svojo vero, v spoštovanju verske svobode, ki je temeljna človekova pravica, in za katero upa, da bi jo upoštevali tudi v drugih delih Bližnjega vzhoda in po vsem svetu. "Kristjani se čutijo in so polnopravni državljani in želijo prispevati h gradnji družbe skupaj s svojimi muslimanskimi sodržavljani, tako da ponudijo svoj lasten poseben prispevek," je dejal papež in ob koncu nagovora jordanskim oblastem izrazil upanje, da bo njegov obisk prispeval k razvoju in spodbujanju dobrih in prisrčnih odnosov med kristjani in muslimani.
MAŠA V JORDANSKI PRESTOLNICI: Svetega Duha prosimo, naj pripravi naša srca za srečanje z brati in sestrami onkraj različnosti zamisli, jezika, kulture in vere
Popoldne je papež Frančišek na stadionu v Amanu daroval sveto mašo, ki je potekala delno v italijanskem in delno v arabskem jeziku. Pri njej je prvo sveto obhajilo prejelo približno 1400 otrok, nekateri med njimi so zato prišli tudi več sto kilometrov daleč. Ugodno vreme je vsem omogočilo zavzeto sodelovanje pri bogoslužju in doživetje prepleta različnih kulturnih izročil, ki se ob skupnem oltarju povezala v skupnem veličastnem utripu ene same velike Božje družine. O potrebnosti takšne medsebojne povezanosti in o tem, da smo ustvarjalci in nosilci miru prav vsi sredi svojega vsakdanjega življenja, je v homiliji med sveto mašo spregovoril tudi papež Frančišek.
Dejal je, da je „končno Sveti Duh tisti, ki pošilja. Jezus, poln Duha svojega Očeta je od njega Poslani. Maziljeni z istim Duhom smo tudi mi poslani kot glasniki in tudi pričevalci miru! Kako zelo nas svet potrebuje kot glasnike in pričevalce miru! Svet nas prosi, da bi prinašali mir, da bi z življenjem pričevali o miru.“
Papež Frančišek je nato preprosto nadaljeval, kako miru ne moremo kupiti, temveč je dar, ki ga moramo zasledovati in potrpežljivo graditi sredi vsakdanjega življenja z majhnimi in velikimi dejanji. To prizadevanje postaja trdnejše, če se zavedamo, da smo vsi del istega človeštva in če ne pozabimo, da imamo vsi v nebesih enega Očeta in da smo vsi njegovi otroci ustvarjeni po njegovi podobi. Svoj nagovor med sveto mašo je papež Frančišek sklenil z besedami: „Sveti Duh se je spustil na Jezusa ob Jordanu in sprožil začetek njegovega odrešenjskega delovanja za osvoboditev sveta od greha in smrti. Svetega Duha prosimo, naj pripravi naša srca za srečanje z brati in sestrami onkraj različnosti zamisli, jezika, kulture in vere. Naj vse naše bitje mazili z oljem svojega usmiljenja, ki ozdravlja rane zmot, nerazumevanj in sporov. Prosimo Svetega Duha za milost, da bi se s ponižnostjo in krotkostjo odpravili na zahtevno, a rodovitno pot iskanja miru. Amen!“
Po homiliji je nato v arabščini spregovoril latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal in nato ob koncu svete maše isti nagovor izrekel še v italijanščini. Dejal je, da v Jordaniji kristjani in muslimani živijo med seboj v miru. Krščanstvo je v tej deželi in sploh na Bližnjem Vzhodu pognalo dobre korenine, za kar imajo velike zasluge zlasti redovnice z delom na vzgojnem področju. Patriarh Fouad Twal je zato svetega očeta prosil za skorajšnjo kanonizacijo ustanoviteljice tamkajšnjih sester rožnega venca, s. Alfonzine, ki je tam živela in delovala na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Patriarh je nato v orisu položaja v svoji škofiji še omenil dejstvo, da med tamkajšnjimi družinami ni nobene, ki ne bi imela enega svojih otrok v tujini. Ob koncu svojega nagovora je spomnil, da je na tamkajšnjem ozemlju svoje veliko poslanstvo opravljal Jezusov predhodnik Janez Krstnik, ki je nebeški zavetni Jordanije. Zaradi duhovne bližine in podobnosti poslanstva je papeža Frančiška poimenoval za Janeza Krstnika sedanjega časa, saj dviga svoj glas proti krivičnim razmeram in se v zavzema za zaščito najšibkejših. Nagovor je sklenil s prisrčnim priznanjem papežu Frančišku, da resnično močno potrebujejo njegovo pogumno besedo, lep nasmeh in tudi njegovo čvrsto zdravje.
OBISK KRAJA JEZUSOVEGA KRSTA: Papež molil v tišini in blagoslovil vodo
Po sveti maši v Amanu se je papež Frančišek napotil v 50 km oddaljeno Betanijo onkraj Jordana, kjer je obiskal kraj Jezusovega krsta. Tu je molil v tišini, blagoslovil vodo, ob koncu pa se še podpisal v častno knjigo.
SREČANJE Z BEGUNCI IN MLADIMI INVALIDI: Naj se ustavi nasilje in naj se spoštuje človekoljubno pravo, ki zagotavlja nujno pomoč trpečemu prebivalstvu
V Betaniji onkraj Jordana se je papež srečal tudi s sirskimi in iraškimi begunci, ki so našli zatočišče v tej državi, in mladimi invalidi iz več kot 20-ih bolnišnic in drugih rehabilitacijskih centrov v Jordaniji. Slovesnosti v latinski cerkvi, ki se še gradi in za katero je temeljni kamen leta 2009 blagoslovil Benedikt XVI., se je skupno udeležilo približno 600 ljudi. Papež je ob tem znova pozval k miru v Siriji.
Papežu nato ni manjkalo besed zahvale vsem tistim, ki pomagajo beguncem, tudi jordanski Karitas, ki potrebnim pomaga ne glede na versko, etnično ali ideološko pripadnost ter tako kaže sijaj dobrodelnega obličja usmiljenega Jezusa.
Frančišek je mednarodno skupnost pozval, naj Jordanije ne pusti same pri humanitarni pomoči tem beguncem, ampak naj nadaljuje in še poveča svoje dejavnosti podpore in pomoči. Papež je ob tem obnovil svoj poziv za mir v Siriji: “Naj se ustavi nasilje in naj se spoštuje človekoljubno pravo, ki zagotavlja nujno pomoč trpečemu prebivalstvu. Vsi naj se odpovedo varljivi možnosti, da bi orožju prepustili reševanje problemov, in naj se vrnejo k pogajanjem. Rešitev namreč lahko izhaja samo iz dialoga in zmernosti, iz sočustvovanja za trpeče ljudi, iz iskanja politične rešitve in čuta za odgovornost do bratov.”
Mlade invalide je nato pozval, naj se mu pridružijo pri molitvi za mir: “To lahko storite tudi tako, da Bogu darujete vaše vsakdanje napore in tako vaša molitev postane še posebej dragocena in učinkovita.” Spodbudil jih je, naj sodelujejo pri gradnji družbe, ki bo spoštovala najbolj ranljive, bolne, otroke in starejše. “Kljub težavam v življenju bodite znamenje upanja,” je še dejal papež in ob koncu znova izrazil upanje, da bosta prevladala razum in zmernost in da bo Sirija s pomočjo mednarodne skupnost znova našla pot miru. “Naj Bog spreobrne nasilne in tiste, ki načrtujejo vojne, ter okrepi srca in um delavcev za mir,” je svoj govor sklenil papež Frančišek.
Po nagovoru svetega očeta so mnogi mladi delili svoje izkušnje kot begunci iz sosednjih držav, kot sta Sirija in Irak.
„Žalostno je, da obstaja kraj, kjer ljudje ne morejo več živeti. Več let je Irak skupaj s svojimi prebivalci hudo trpel. Tisti, ki so odšli, so za seboj pustili vse, svoje domove, prijatelje, sorodnike, svojo kulturo.“
Poleg te begunke so o tem, kako jim je Bog pomagal, pričevali tudi bolni otroci, tisti s posebnimi potrebami. Sveti oče je bil še posebno ganjen zaradi besed 11 letnega fanta z levkemmijo, ki v tem času prestaja zdravljenje s kemoterapijo. „Molil sem, da mi lasje ne bi izpadli, čeprav mi je zdravnik zatrdil, da mi bodo. Bog je prisluhnil moji molitvi in nisem jih izgubil. Zastavil sem veliko vprašanj, zakaj se mi to dogaja. In ves čas sem poslušal odgovor, da sem nekaj posebnega, ustvarjen drugače.“
Ob koncu pričevanj je papež Frančišek osebno pozdravil mlade može in žene, ki so se zbrali, da bi ga videli.
Papežev program v Jordaniji, 24. maja 20147:15 Odhod z letalom z rimskega letališča Fiumicino proti Ammanu
12:00 Prihod na mednarodno letališče v Ammanu
12:45 Slovesnost ob prihodu v kraljevi palači Al-Husseini v Ammanu
Vljudnosti obisk pri jordanskem kralju in kraljici
13:20 Srečanje s predstavniki jordanskih oblasti
15:00 Sveta maša na mednarodnem stadionu v Ammanu
18:00 Obisk kraja Jezusovega krsta v Betaniji onkraj Jordana
18:15 Srečanje z begunci in mladimi invalidi v latinski cerkvi v Betaniji onkraj Jordana
