Razmere po poplavah na Balkanu še vedno kritične
Slovenija | 20.05.2014, 14:21 Petra Stopar
Huda povodenj, ki je prizadela Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, je po zadnjih podatkih terjala najmanj 50 žrtev. Narasle vode reke Save se sicer počasi umikajo v strugo, toda reševanje je izjemno oteženo. Slabšajo se tudi ekološki in zdravstveni pogoji, saj je zaradi onesnaženosti vode in hrane zvišano tveganje nalezljivih bolezni. V celotni Bosni in Hercegovini je danes dan žalovanja. Tridnevno žalovanje je razglasila vlada v Srbiji. Tudi tam vodostaj Save upada, medtem ko se evakuacija nadaljuje.
V BiH razmere ob poplavah primerjajo s tistimi v vojni, ki je v državi divjala med letoma 1992 in 1995
Povodenj je neposredno prizadela četrtino od 3,8 milijona prebivalcev BiH, milijon ljudi je brez pitne vode, uničenih ali huje poškodovanih je več kot 100.000 stanovanjskih objektov. Vodostaji rek sicer še naprej upadajo, problem pa ostaja voda, ki je poplavila območja in se le počasi umika.
Vso noč so enote za zaščito in reševanje utrjevale nasipe, ki ščitijo kraje Orašje, Bjeljina in Brčko. Voda je poplavila celotno področje Bosanskega Šamca in Domaljevca, pod vodo je tudi tretjina občine Odžak, kjer je na pomoč priskočila tudi slovenska enota civilne zaščite za reševanje iz vode. Po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje je v BiH 12 pripadnikov Civilne zaščite ter helikopterja Slovenske vojske in policije.
Novo nevarnost predstavlja onesnaženje vode in hrane, tudi zaradi poginulih živali, saj to zvišuje tveganje nalezljivih bolezni, kot so vranični prisad, virus Zahodnega Nila in številne druge okužbe.
In kako kritične so razmere v Srbiji?
V Šabcu vodostaj Save upada, v Obrenovcu pa se nadaljuje evakuacija, ki so jo v pričakovanju novega poplavnega vala odredili včeraj. Iz Obrenovca so po podatkih notranjega ministrstva izselili več kot 13.600 ljudi, v celotni državi 30.873. Razmere so težke še v Krupnju, Sremski Rači in Jameni. Srbski premier Aleksandar Vučić je na dopoldanski seji vlade povedal: „Kar zadeva škodo - samo v javnem sektorju bo ta presegla od 0,64 BDP-ja.. To pomeni, da bo lahko država zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada Evropske unije. Veliko škode je v kmetijstvu, težave so tudi v dobavi električne energije, nakup slednje bo še dodaten strošek. Prav tako je veliko škodo utrpelo cestne omrežje, Telekom, železnice Srbije.“
V Obrenovcu se nadaljuje tudi utrjevanje nasipov na območju termoelektrarne Nikole Tesla. Pri tem pripadniki slovenskih enot civilne zaščite pomagajo prečrpavati vodo, da ta ne ogroža generatorjev v elektrarni. Enota za reševanje iz vode pa deluje v občini Šid v Sremu.
Na Hrvaškem se Sava počasi umirja
Pri Slavonskem Brodu in Županji je za dobrih deset centimetrov nižja kot sinoči. Zaradi razmočenih utrjenih pasov zemljišč na več koncih utrjujejo nasipe ob Savi. Števila smrtnih žrtev ni mogoče natančno navesti. Po zadnjih podatkih pa je v Srbiji umrlo 21 ljudi, v Bosni in Hercegovini 27, na Hrvaškem pa dve.
Iz Slovenije na pot prvi konvoj človekoljubne pomoči
Slovenija je pokazala veliko solidarnost s prizadetimi na Balkanu in množično zbira pomoč zanje. Ob 14. uri je tako izpred Državnega logističnega centra za zaščito in reševanje v Rojah v Ljubljani na pot proti državama krenilo devet tovornjakov s pomočjo, ki jo je zbral Rdeči križ Slovenije. Slovenska vojska je na to nalogo poslala 30 pripadnikov.
Pomoč zbira tudi Slovenska Karitas, ki je včeraj tudi že posredovala prvo finančno pomoč, do sedaj se je zbralo 13.000 evrov. Prvi tovornjak Karitas z materialno pomoč bo proti Srbiji krenil predvidoma v četrtek iz Maribora, pravi Peter Tomažič. „Za vse tiste, ki bi želeli darovati material, lahko to storite v skladiščih in na lokacijah škofijskih Karitas, objavljene so na naši spletni strani, več informacij tudi na posamezni škofijski Karitas. Objavili smo tudi podrobna navodila, kaj zbiramo. To so predvsem higienski pripomočki, trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, voda … Ne pridejo v vpoštev zimska oblačila, ampak lažja, bombažna, ki jih bodo ljudje takoj uporabili, otroška oblačila, posteljnina, brisače. Posebej v Karitas BiH in Srbije so nas opozorili, da potrebujejo spodnje perilo in nogavice, česar najbolj primanjkuje,“ je še dejal Tomažič.
Prizadetim je na pomoč priskočilo tudi več slovenskih občin, v zbiranje finančnih prispevkov in stvari pa se je vključila tudi Zveza svobodnih sindikatov. Ker ima nekaj humanitarnih društev težave pri prečkanju carine na meji z BiH, pa spomnimo, da je predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek že včeraj poudarila, da vse, ki želijo darovati, naj to storijo preko Karitas ali Rdečega križa, ki imata urejene dokumente in dovoljenja za prevoz humanitarne pomoči.
Vsem organizacijam in posameznikom, ki v teh dneh velikodušno zbirajo pomoč, se zahvaljuje tudi Slovenska Cerkev, ki se v molitvi spominja vseh žrtev poplav. Ob tem so škofje sklenili, da bo to in naslednjo nedeljo po vseh župnijah nabirka prav za pomoč prizadetim. Polovico zbranih sredstev bodo škofije posredovale nadškofiji Sarajevo, drugo polovico pa nadškofiji Beograd. Obe bosta denar posredovali tamkajšnjim prebivalcem.
