Tudi muslimani pričakujejo papeža

Svet | 20.05.2014, 10:59 Marjana Debevec

Papež Frančišek med obiskom Svete dežele ta konec tedna ne bo zgolj romar in poslanec ekumenizma, o čemer smo več poročali včeraj, ampak si bo prizadeval tudi za medverski dialog, med drugim tudi z islamom. Na to opozarja islamski duhovnik Omar Abboud, prijatelj Jorgeja Maria Bergoglia iz njegovega obdobja na položaju nadškofa v argentinski prestolnici. Abboud naj bi papeža Frančiška tudi spremljal v Sveto deželo.

Pomembna postaja tega dialoga je sobotno srečanje s kraljem Abdulahom II., ki velja za Mohamedovega potomca in za graditelja mostov med kulturami. P. Kallil iz Amana, ki je odgovoren za pripravo papeževega obiska Jordanije je povedal, da se na ta velik dogodek ne pripravljajo le kristjani, ampak tudi muslimani. „Papež Frančišek je med ljudmi znan kot papež ljudstva zato ga kristjani in muslimani pričakujemo z velikim veseljem in zaupanjem, da bomo videli tega papeža, ki pride med nas v Amman“, je dodal p. Kallil.

Na jeruzalemskem Tempeljskem griču, tretjem najsvetejšem kraju islama, se bo papež tretji, zadnji dan svojega potovanja, sestal z jeruzalemskim velikim muftijem, šejkom Mohamedom Huseinom. Sogovornika naj bi razpravljala o napetem političnem položaju v senci sirske vojne in o sožitju veroizpovedi.

Kot poroča portal druzina.si lahko Frančišek pri islamskih dostojanstvenikih računa na precejšnje zaupanje, saj so se njegove besede doslej dotaknile številnih muslimanov. Simbolni trenutki, ko je v rimskem zaporu na veliki četrtek po svoji izvolitvi umival noge muslimanskemu zaporniku ali pa njegov blagoslov ob ramadanu na begunskem otoku Lampedusi so bili v islamskih medijih sprejeti z navdušenjem.

Po drugi strani pa je Frančišek večkrat pozval k prenehanju preganjanja kristjanov in spoštovanju verske svobode, kar velja tudi za nekatere muslimanske dežele. V apostolski spodbudi Veselje evangelija je zapisal: »Te dežele ponižno prosim, naj v luči svobode, kakršno pripadniki islama uživajo v zahodnih državah, kristjanom zagotovijo svobodo, da bodo v miru obhajali bogoslužja in živeli svojo vero.«

Opazovalci Frančiška vidijo pred nalogo, da bo v dialogu z islamom napravil prvo sintezo svojih dveh predhodnikov. Pri tem velja omeniti dobronamerni interes Janeza Pavla II., da gradi na odnosih z islamom, vzpostavljenih po koncilu, pa tudi poskuse Benedikta XVI., da dialog povzdigne na raven znanstveno-teološke razprave z drugimi veroizpovedmi, še piše portal druzina.si.