Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Astma pri otrocih (foto: www.vitamedzona.com)
Astma pri otrocih

Svetovni dan astme: Število bolnikov se povečuje predvsem v razvitem svetu

| 06.05.2014, 18:00 Rok Mihevc

Prvi torek v maju tradicionalno obeležujemo svetovni dan astme. Gre za najpogostejšo kronično nenalezljivo bolezen, za katero boleha vse več ljudi. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom „Nadzorujem svojo astmo“

O astmi je za naš radio spregovorila zdravnica Irena Šarc iz Klinike Golnik. „Pri astmi gre za kronično, torej dolgo potekajočo umetno bolezen dihalnih poti. V grobem jo delimo na alergijsko astmo, pri kateri vemo, da poslabšanje povzročajo določeni alergeni na katere je bolnik občutljiv. Pri intrinzinčni astmi pa ne ugotavljamo alergenov, na katere bi bil bolnik preobčutljiv. Ena podvrsta astme je tudi poklicna astma, pri kateri je bolnik občutljiv na nek alergen, ki je prisoten samo v poklicnem okolju.“

Koliko je astme v Sloveniji? „Ocenjena prevalenca je 16 odstotkov v odrasli populaciji. S tem je astma najpogostejša ključna bolezen. Značilni simptomi, ki jih imajo astmatiki so težko dihanje, kašelj, piskanje v prsih.“ Bolnik dobi tudi občutek stisnjenosti v prsih in močno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi, ob drugih naporih ali ob intenzivnih čustvih. Značilno vnetje in posledično zoženje dihalnih poti povzroči začasno otežen prehod zraka skozi nos in usta v pljuča. V resnejših primerih je astma lahko tudi smrtna.

Število bolnikov z astmo se še povečuje, predvsem v razvitem svetu, kjer je več tudi alergijskih bolezni. „Pojav ni povsem pojasnjen. Teorije so različne, ena od njih – higienska teorija – pravi, da povečanje števila astmatikov povezano z življenjem v prečistem okolju. Torej, da so otroci v zgodnjem otroštvu premalo izpostavljeni neškodljivim mikroorganizmom. Njihov imunski sistem ne dobi dovolj ustreznih dražljajev za normalni razvoj. Nekatere raziskave so pokazala, da otroci, ki živijo na kmetijah, ki so izpostavljeni kmečkim živalim in pijejo nepasterizirano mleko imajo precej manj astme in alergijskih bolezni. So pa tudi druge raziskave pokazale, da otroci, ki živijo znotraj ameriških velikih mest - in bi težko opisali to okolje kot čisto - imajo ravno tako povečano število astme. Tako da tudi ta teorija povsem tega pojava ne pojasni. Eden od možnih dejavnikov je tudi okoljska onesnaženost, gotovo pa tudi spremenjen življenjski slog.“

Na Kliniki Golnik poudarjajo, da je astmo večinoma možno zelo uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo.

Matevž Čelik Vidmar (photo: Jože Suhadolnik) Matevž Čelik Vidmar (photo: Jože Suhadolnik)

Kaj smo dobili namesto Urada za verske skupnosti?

Nedavno smo objavili prispevek v Mozaiku dneva o sodelovanju vlade z verskimi skupnostmi. V njem smo zmotno navedli, da je novela Zakona o verski svobodi, ki jo je Državni zbor sprejel na seji 20. ...

Tomaž Dietinger (photo: NL) Tomaž Dietinger (photo: NL)

Smisel kot temelj duševnega zdravja

Na jubilejnem mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki bo v petek, 14. marca, in v soboto, 15. marca, pri Sv. Jožefu v Celju, se bodo govorci letos dotaknili smisla. Ali je res smisel tisti ...