Križev pot

| 18.04.2014, 13:27 Mateja Feltrin Novljan

Tudi letošnji postni čas nas je vabil k temu, da se v nas rodi novi človek, ki bo opustil stare navade in odložil kovčke, ki ga ovirajo na poti skozi življenje. To je priložnost za to, da lažje zadihamo, da odpremo prostor vsemu dobremu. Saj poznate občutek, ko pospravite prenatrpano shrambo ali pa samo omaro in iz nje vzamete nepotrebna živila, tista, ki jim je potekel rok, ali pa obleke, ki jih že dolgo ne nosite. Zato bomo v tem času praznili kovčke, ki našemu življenju ne koristijo, jih odlagali in življenju dajali pravo vsebino.

Prva postaja: Jezusa obsodijo na smrt

Kovček, v katerem nosimo zamere, jezo, sovraštvo … je težko sprazniti. Razmislimo, kdo nas vozi v takem kovčku, koga smo v kratkem prizadeli. Če je mogoče, se opravičimo. Pri tej težki nalogi ne računajmo le nase, ampak tudi na pomoč od zgoraj, naj bo naša molitev iskrena in goreča. Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni; zakaj vaš Oče vé, kaj potrebujete, preden ga prósite. Mt 6, 7-8

Druga postaja: Jezusu naložijo križ na rame

Tudi ob drugi postaji križevega pota, ko Jezusu naložijo križ na rame, razmišljamo o našem življenjskem potovanju. Izpraznili kovček in se osvobodili tistega, česar ne zmoremo in nas je pritiskalo k tlom. Zdaj je čas za novo vsebino – pomislimo, kaj je tisto, kar nam pomaga, da zdržimo težko življenja. Najprej pomnožimo molitev: Prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. (Mt 7, 7-8)

Tretja postaja: Jezus pade prvič pod križem

Ob tretji postaji, ko Jezus prvič pade pod križem, moramo razmišljati tudi o tem, kakšen odnos imamo do tistih, ki so padli pod težo življenja. Kako gledam na alkoholika, mladega odvisnika od drog, človeka, ki trpi zaradi psihičnih bolezni. Taki ljudje mnoge prizadenejo in se ujamejo v peklenskem krogu, iz katerega ne morejo. Če je tebe kdaj kdo prizadel zaradi odvisnosti, starši, bratje, sestre in si nanje še vedno jezen, je zdaj pravi čas, da stopiš do njih in jim poveš, da jim odpuščaš. Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in vam bo oproščeno. Lk 6, 36-37

Četrta postaja: Jezus sreča svojo mater

Na četrti postaji križevega pota Jezus sreča svojo mater. Tudi mi se srečajmo z Njo, ona nam je lahko zgled ponižnosti, srčnosti, miline in hkrati odločnosti. Če kdo, potem je Marija najbolj trpela ob pogledu na svojega sina. Tudi danes je veliko trpečih mater, ki so izgubile svojega otroka. Poznaš kakšno? Moli zanjo in za pokojnega otroka – ne le danes, večkrat se spomni na trpeče starše. Tudi na tiste, ki imajo bolne otroke in se borijo za njihovo življenje. Pokličimo koga med njimi in vprašajmo, če lahko kako konkretno pomagamo. Vsak odgovor vzemimo za dobro, k temu nas spodbuja tudi Božja beseda. Kdor se bo poviševal, bo ponižan; in kdor se bo poniževal, bo povišan. Mt 23, 12

Peta postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi

Vsak najbolj občuti težo svojega križa. Vprašajmo se, kaj nas ustavi pri tem, da ne pomagamo bližnjemu. Včasih tudi notranja nemoč, prenizka samopodoba. Zgodi se, da se bojimo, da bo nekdo našo pomoč zavrnil. A okrepimo svojo notranjo moč s pomočjo molitve in pomagajmo svojemu bližnjemu. Kdaj si ti nazadnje pristopil k nekomu in mu pomagal nositi križ? Včasih je lažje poslati sms in darovati kakšen evro, kot konkretno pristopiti k človeku. Kdaj si se nazadnje ustavil pri beraču na ulici, se z njim pogovoril, mu dal jesti, če je bil lačen? Kdaj si pristopil h komu z obrobja družbe? Ne bodimo kot farizeji in pismouki, ki so godrnjali: »Ta grešnike sprejema in z njimi jé.« Lk, 15, 2 Naj nam bo Jezus zgled in posnemajo njegova dejanja. Komu boš pomagal?

Šesta postaja: Veronika poda Jezusu potni prt

 »Kdor pa bo zapovedi spolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu,« (Mt 5,19b) beremo v Matejevem evangeliju. Mi smo poklicani k temu, da delamo dobro. Tako kot je Veronika podala Jezusu prt, ko je potil krvavi pot, tudi mi naredimo nekaj dobrega, nekomu, ki ga bomo naključno srečali prvič, mogoče tudi zadnjič. Če smo vozniki, dajmo prednost pešcem, ustavimo pred prehodom, v kolono spustimo avtomobile, ki prihajajo iz stranskih ulic.

Sedma postaja: Jezus pade drugič pod križem

Na Sedmi postaji Jezus drugič pade pod križem. Danes se spomnimo kakšnega svojega življenjskega padca, ki se je čez čas izkazal za najboljšo priložnost. Bogu se zahvalimo za težko preizkušnjo, saj smo po njej ponovno vstali. Ob postaji, ko je Jezus drugič padel pod križem, razmišljajmo tudi o ljudeh, ki nenehno padajo. Je med njimi tudi kdo, ki mi je bil nekdaj blizu, pa so najine poti razšle – ne da bi vedeli zakaj. Mogoče ta človek še vedno pada pod križem. Zato mu napiši nekaj lepih besed in ga opogumi. Na bo Kristusovo vstajenje po nepredstavljivem križevem potu tudi zanj odrešujoče. Včasih je beseda poguma dovolj. Torej, svinčnik v roke in piši iz srca! ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.‘« Mt 12, 31

Osma postaja: Jezus sreča jokajoče jeruzalemske žene

Jokale so, ko so videle trpečega Kristusa. Smo danes sploh še občutljivi in sočutni do trpečega? Danes pomagaj nekomu v stiski, mogoče kdo v tvoji družini potrebuje pogovor s teboj. Vzemi si čas zanj, zanjo, sedi ob njem, njej poslušaj in še to te prosim: človeku, ki preživlja težko preizkušnjo, ne reci: "Vem, kako ti je pri srcu.“ Verjemi, ne veš. „Bog nam je zavetje in moč,kot pomočnik v stiskah se je dobro izkazal.“ Ps 46, 2

Deveta postaja: Jezus pade tretjič pod križe

Na deveti postaji križevega pota Jezus tretjič padel pod križem. Nosi tudi moje grehe in me odrešuje. Znam odložiti težo preteklega življenja? Znam sebi odpustiti napake preteklih dni, ki me dušijo in ne pripomorejo k temu, da bi mogel vstati. Danes se bom trudil odložiti preteklost v Njegove roke in se prepustil Njegovi milosti. Napiši si na listek najbolj boleče dogodke preteklosti, potem pa ga mirno zažgi in svojo zgodovino prepusti večnosti. Odpusti sebi in drugim: Blag in usmiljen je Gospod,potrpežljiv in silno milostljiv. Ps 145, 8 Odgovori si na vprašanja: kaj želim v svojem življenju spremeniti v tem letu, kakšni so moji načrti, kdo je vključen vanje? Pri tem zaupaj v Boga, ki nas neskončno in čisto zastonj ljubi, prišel je, da nam pomaga.

Deseta postaja: Jezusa slečejo

Na deseti postaji križevega pota Jezusa slečejo. Si predstavljaš ta občutek? Pomisli torej, kako globoka je Jezusova ljubezen do tebe, mene, naju, nas vseh, da je to dopustil. Poglobi svojo vero, odvrzi s sebe tisto, kar te pritiska k tlom. Naše življenje naj bo prepleteno z molitvijo. Molimo ob Božji besedi: Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, otmi me vseh mojih preganjalcev in me reši! Ps 7, 2

Enajsta postaja: Jezusa pribijejo na križ

Prav je, da se ob tem, ko nedolžnega pribijajo na križ, vprašam, koga sem jaz v zadnjem času pribil na križ, ga obsodil po krivic, lahko samo v srcu. Kako razmišljam o ljudeh na vodilnih položajih, jih pribijam na križ? Molimo in blagoslavljajmo vse, ki smo jih v zadnjem času pribijali na križ in po krivem obsojali. Gospod, usliši mojo molitev, moj klic naj pride k tebi! Ps 102, 2

Dvanajsta postaja: Jezus umrje na križ

Postaje križevega pota nam predstavljajo Kristusovo poslednje zemeljsko trpljenje za nas. Na dvanajsti postaji Jezus umre na križu. Pred tem tudi On za trenutek občuti nemoč in zakriči: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Ps 22, 2 Vsak med nami včasih začuti osamljenost, globoko zapuščenost, tudi Jezus jo je. Se zavedamo, da nas največkrat k tlom pritiska teža lastnega greha, a Jezus umira na križu zato, da nas odreši. Tudi mi umrimo svoji grešnosti, se spovejmo in začnimo novo življenje.

Trinajsta postaja: Jezusa snamejo s križa in ga izročijo materi

Ustavimo se na ob trinajsti postaji Križevega pota, ko Jezusa snamejo s križa in ga izročijo materi. Mati ima v rokah mrtvega sina. Je še kakšna bolečina na svetu večja? Dobro bi bilo, da bi se tega zavedali že prej, preden se zgodi najhuje. Dragi starši, če čutite, da so se vaši otroci oddaljili od vas, če mislite, da bi oni morali storiti prvi korak, ker so vas ranili in užalili, pomislite - je vredno? Odpustite svojim otrokom, poiščite jih in jim povejte, da so za vas najbolj dragoceni. Prav v tem je smisel praznika, na katerega se pripravljamo.Zakaj ti si moje upanje, moj Bog, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti. Ps 71, 5

Štirinajsta postaja: Jezusovo telo položijo v gro

Jezusovo telo na štirinajsti postaji položijo v grob. Sedim ob grobu in zrem vanj. Grob se bo odprl, kar nam govori tudi o tem, da smo z vsemi svojimi rajnimi, ki so že pri Bogu, vedno povezani. Jezusov grob naj nas opogumi, da bomo praznike doživeli v polnosti in iz njih živeli tudi v trpljenju, ki ga bo prineslo življenje. Bodimo Luč in prinašajmo vstajenjsko veselje tudi tistim, ki ga ne poznajo, saj je grob začetek novega, večnega življenja. Pošlji svojo luč in svojo zvestobo: ti me naj vodita in me pripeljeta na tvojo sveto goro, v tvoje šotore. Ps 43, 3

Prisluhnite križevemu potu v petkovem večeru, med 21. in 23. uro.