Jože Mlakar
"Pasel sem krave do svojega 25-ega leta." Naš gost - Jože Mlakar
Blaž Lesnik
Naš tokratni gost je bil upokojeni profesor biologije Jože Mlakar. Bivši ravnatelj Škofijske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, dolgoletni profesor na Srednji gozdarski šoli v Postojni, pisec člankov z razmišljanji o današnji družbi, nekaj časa tudi učitelj biologije na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja.
Do zadnjega je bil prepričan, da bo študiral slavistiko, potem pa ga je, kot pravi, "nekaj pičilo" in je šel na biologijo. Nekaj je imela pri tem gotovo izkušnja tradicionalnega kmečkega življenja, ki ga danes ni več. Jože Mlakar se je rodil v Kočevju, a je veliko časa preživel v Starem kotu, tik ob hrvaški meji nad Čabrom. Tja je bil zaradi slabega vedenja in nezadostnih ocen v šoli izgnan od doma. Majhna vasica brez elektrike, kjer se je živelo petrolejki in ob vsem, kar se je pridelalo doma je bila nekakšen "prevzgojni kraj", kjer je začutil pristen kmečki odnos do narave.
Po študiju biologije mu zaradi čistk na fakulteti univerzitetna kariera ni bila namenjena in pristal je v Postojni, kjer je 20 let poučeval na Srednji gozdarski šoli. Danes pravi, da so bila to srečna leta. Nadaljeval pa je kot ravnatelj na škofijski gimnaziji v Ljubljani. In kako je kot pedagog, učitelj in ravnatelj s svojimi izkušnjami gledal na "težavne, problematične" učence? "Jaz sem bil težak in sem zato razumel take otroke. Dostikrat so to fantje ali dekleta z največjim potencialom. Zato, ker niso konvencionalni se ne podrejajo nekemu sistemu. Oni grejo preko nekih norm in pravil, grejo po svoji poti. Ta naš šolski sistem, ki je znormimran, jih omejuje, postavlja meje, znotraj katerih je marsikaj vsiljeno. Učni načrt, šolski sistem... Najbolj inteligentnim se zdi neumno vsemu temu sledi, zato skačejo iz okvirjev in delajo težave. A kasneje se je marsikdaj izkazalo, da je tak fant ali dekle neverjetno uspel, saj je znal presojati situacijo in razumeti."
Več o spominih, pogledih na šolski sistem in aktualni družbeni trenutek v pogovoru.
