V Švici iskanje politične rešitve za ukrajinsko krizo
Svet | 17.04.2014, 05:00 Petra Stopar
V Ženevi se bodo danes začela težko pričakovana pogajanja za iskanje diplomatske rešitve ukrajinske krize. Za mizo bodo sedeli ZDA, Evropska unija, Rusija in Ukrajina. Če bodo pogajanja neuspešna, ZDA in unija napovedujejo sprejem gospodarskih sankcij zoper Rusijo, ki po mnenju zaveznikov krši ozemeljsko celovitost Ukrajine. Na potrebo po zaostritvi kazenskih ukrepov so opozorili tudi evropski poslanci na svojem zadnjem zasedanju v Strasbourgu, kljub temu, da bi sankcije pod vprašaj prinesle oskrbo Evropske unije z ruskim plinom in nafto.
Evropski komisar za širitev Štefan Füle je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spomnil, da je unija odločno in enotno obsodila nezakonito rusko priključitev polotoka Krim, vključno s krepitvijo političnih sankcij zoper Rusijo zaradi kršitve ukrajinske ozemeljske celovitosti. „Te sankcije se lahko postopoma razširijo na gospodarsko področje, če bo Rusija nadaljevala z destabilizacijo Ukrajine,“ je dodal.
Da mora unija sprejeti najstrožje, gospodarske ukrepe zoper Moskvo, ki vključujejo omejitve na uvoz energentov in orožja, so bili jasni poslanci. Kot pravi Jose Ignacio Salafranca iz Evropske ljudske stranke, vsi dozdajšnji ukrepi niso pripomogli k spremembi ruskega početja, ruske separatistične težnje so se samo še okrepile: „Politično moramo osamiti tiste, ki podpirajo ta separatizem in sprejeti gospodarske kazenske sankcije. Priznati si moramo, da je mehak pristop unije pri obrambi ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti neučinkovit.“
Da mora unija zoper Rusijo ukrepati na gospodarskem področju, se je strinjal tudi poslanec Johannis Cornelis van Baalen iz liberalcev: „Evropa mora stopiti skupaj in se pripraviti na nadaljnje sankcije, ki bodo usmerjene v rusko gospodarstvo in Putina. Moramo se združiti in ukrepati.“
Poslanka iz vrst Zelenih Rebecca Harms verjame, „da je lahko Evropa energetsko neodvisna, tudi brez ruske nafte in plina, saj obstajajo alternative.“ Evropski poslanec iz vrst konzervativne skupine Charles Tannock poziva, da se mora diplomacija s Kremljem seveda nadaljevati, „a sankcije moramo zaostriti na način, kakršnega imamo pri Iranu, Ukrajini pa je treba dati orodje za vojaško obrambo“.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki se je v ponedeljek udeležil zasedanja v Luksemburgu, je na odboru Državnega zbora za zunanjo politiko povzel sklepe ministrov, da je treba počakati na pogajanja v Švici. Če ta ne bodo uspešna, bo Evropski svet odločal o zaostrovanju sankcij proti Rusiji.
