Bratuškova za zdaj ostaja premierka, dogovor s partnerji o datumu predčasnih volitev še ta teden

Slovenija | 29.04.2014, 21:15

Alenka Bratušek za zdaj ostaja na funkciji premierke, a priznava, da so predčasne volitve dejstvo. Datum volitev je zdaj v rokah prvakov koalicijskih SD, DL in DeSUS, ki naj bi se z Bratuškovo sestali konec tedna. Ob tem je premierka zagotovila, da bo odstopila takoj, če bo obstajala možnost za izvedbo predčasnih volitev še pred poletjem.

Bratuškova je od petkovega kongresa, ko jo je v tekmi za predsednika PS premagal Zoran Janković, o nadaljnjih potezah molčala do sestanka s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Po sestanku je stopila pred novinarje in pojasnila, da po petku res ni nič več tako, kot je bilo. Še vedno pa stoji za svojimi besedami, da težko vodi vlado, če v lastni stranki nima podpore. "Predčasne volitve v Sloveniji so dejstvo," je povedala in dodala, da bi prenagljene poteze lahko Sloveniji bolj škodovale kot koristile. "Če bi obstajala možnost, da bi predčasne volitve izvedli še pred poletjem, sem absolutno pripravljena odstopiti takoj," je dejala. Ker pa po njenih besedah vsi terminski izračuni kažejo, da volitve pred jesenjo praktično niso mogoče, se bo s predsedniki ostalih treh strank koalicije najprej pogovorila, kako stvar zaključiti tako, da ne bodo škodovali Sloveniji. Za aktualne ministre pričakuje, da bodo z njo ostali do konca. Podarila je tudi, da panika zaradi predčasnih volitev ni potrebna.

Je PS še članica koalicije?

Tudi v ostalih koalicijskih strankah so ocenili, da je z vlado konec. Prvak SD Igor Lukšič se zavzema za čim širši konsenz strank, po možnosti z opozicijo, glede projektov, ki jih je treba v korist ljudi in države izpeljati do predčasnih volitev. Te naj bodo v času, ko bodo ljudje lahko odločali in bomo dobili vlado, ki bo vzdržala cel mandat, je dejal. Zatrdil je še, da ministri SD ne bodo bežali s pogorišča. Po Lukšičevem mnenju je treba po kongresu PS umiriti žogo in ljudem povedati, da je to del parlamentarne demokracije. Koalicije ni več, pravi, ostala je vlada in partnerji v njej. Zdaj je treba po njegovem mnenju ugotoviti, kaj od tega je ostalo v DZ. Če ima DZ ustrezno večino, da bi nujne zakone še sprejel, ima smisel vztrajati do septembra, je ocenil. Zagotovil je tudi, da ne bodo sodelovali pri morebitnih poskusih imenovanja drugega mandatarja.

V DL pa se zavzemajo za čim prejšnje volitve. "Obdobje politične krize mora biti čim krajše in država mora čim prej dobiti operativno vlado s polnimi pooblastil," so sporočili.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec prav tako meni, da bi bile predčasne volitve pred poletjem najboljše, a tudi dogovoru o volitvah jeseni v stranki ne bodo nasprotovali. Ob tem Erjavec svari, da bi bila v tem primeru škoda zaradi politične krize lahko večja. Zagotovil je, da ministri iz vrst DeSUS ne bodo zapuščali vlade in da novega mandatarja ne bodo iskali. Zdaj Erjavec pričakuje, da se bodo partnerji sestali z Bratuškovo in se dogovorili o datumu njenega odstopa s funkcije, kar bo pomembno zaradi določitve datuma predčasnih volitev. Sestanek naj bi bil v soboto ali nedeljo.

Za predčasne volitve se je zavzel tudi Pahor, ki se je zato tudi odrekel ustavni možnosti, da DZ sam predlaga kandidata za predsednika vlade. Če bi enako storili tudi drugi deležniki, ki imajo pravico do takšnega predloga, gre Slovenija "absolutno lahko na predčasne volitve še pred poletjem in Alenka Bratušek ne bo ovira za to", je povedala premierka.

Pozitivne Slovenije člani koalicije ne omenjajo kot da stranka ni več članica vlade. Podrobnosti zaenkrat niso znane.

Lahko pride do predčasnih volitev prej?

Pravnik Miro Cerar pa je pojasnil, da ustava izrecno ne predvideva skrajševanja postopkov od prenehanja funkcije vlade do razpisa volitev. Če bi se več kot 80 poslancev nedvoumno odreklo predlaganju novega mandatarja, ki ga lahko predlaga 10 poslancev, bi o tej možnosti po njegovih besedah lahko razmišljali. A le ob posvetovanju z ustavnopravnimi strokovnjaki, opozarja.

Ob tem je Cerar izpostavil še politično dimenzijo hitre izvedbe volitev. Po njegovih besedah je treba imeti za resne volitve tudi zadosten čas za kampanjo.

Predsednik DZ Janko Veber medtem ne izključuje možnosti, da bi bile predčasne volitve lahko poleti - zlasti, če bi to narekoval položaj v državi. Poudarja pa, da je v vsakem primeru treba spoštovati roke in da se vse začne z odločitvijo premierke. Zato je pomembno, da ga Bratuškova čim prej obvesti o nadaljnjih potezah, pravi.

Dotaknil se je tudi možnosti izvedbe predčasnih državnozborskih volitev skupaj z lokalnimi, ki jih bo razpisal v obdobju med 10. avgustom in 5. oktobrom. Pojasnil je, da bi bilo termin mogoče uskladiti med njim in Pahorjem, ki razpiše državnozborske volitve.

Po grobih ocenah bi premierka morala odstopiti nekje sredi julija, če bi želeli državnozborske volitve imeti jeseni oziroma jih izpeljati skupaj z lokalnimi.

Na razmere v koaliciji so se odzivali tudi v opoziciji

Prvak SDS Janez Janša je prepričan, da Bratuškova ne bi odstopala, če bi šlo za interese države. Obdobje nestabilnosti, ki je pred nami, bo imelo po njegovih opozorilih gospodarske in ekonomske posledice za državo. Če bi res verjeli, da je situacija tako dobra, da vse cveti, kje je potem motiv, da se ta vlada poruši, sprašuje.

Predsednik SLS Franc Bogovič pa je dejal, da mora Slovenija novega mandatarja dobiti z novimi volitvami, saj ima sedanja sestava DZ že dve spodleteli vladi. Ugotavlja tudi, da so vsi ključni akterji koalicije, ki so napovedovali izstope iz vlade v primeru, da bo na kongresu PS izvoljen Janković, snedli svoje besede.

PS zapuščajo ministri, poslanci, državni sekretarji, ...

Bratuškova, ki je donedavnega vodila PS, pa je danes izstopila iz stranke. Prav tako so iz PS izstopili še poslanci Möderndorfer, Jerko Čehovin, Maja Dimitrovski, Aljoša Jerič, Darko Jazbec, Saša Kos, Jožef Kunič, Mitja Meršol, Alenka Pavlič, Peter Vilfan in Jože Velikonja, ministra Metod Dragonja in Roman Jakič ter državna sekretarja Jernej Pavlič in Matija Sevšek. Pred tem sta iz stranke že izstopila državna sekretarka Tamara Vonta in poslanec Dragan Bosnić.

Omenjeni poslanci so začeli Möderndorferja obveščati tudi o izstopih iz poslanske skupine. O tem bo poslanska skupina Vebra obvestila v sredo, nato pa tudi javnost.

Nekateri poslanci so že napovedali odhod k neodvisnim oz. nepovezanim poslancem. Pričakovati je tudi začetek postopkov za ustanovitev nove poslanske skupine, čemur bi lahko sledila ustanovitev nove stranke.