Kaj prinaša zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno?

Politika | 28.04.2014, 12:38 Petra Stopar

Na Tržnem inšpektoratu RS si zaradi prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno obetajo učinkovitejši nadzor. Zakon zvišuje globe za prekrške, nadzoru pa se bo pridružila Carinska uprava RS, ki je s svojimi mobilnimi enotami na terenu prisotna že sedaj. Inšpektorat ob tem potrošnike poziva, naj zahtevajo račun in s tem aktivno sodelujejo v boju proti sivi ekonomiji.

Tržni inšpektorat RS je letos na področju nadzora nad opravljanjem dela na črno opravil 2281 inšpekcijskih pregledov ter izrekel 214 upravnih ukrepov in 401 prekrškovnega. Nadzor redno opravlja tudi v popoldanskem času, saj posamezniki še vedno stavijo na dejstvo, da inšpektorji popoldne ne delajo, pravijo na inšpektoratu.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je Državni zbor sprejel minulo sredo, bo za šušmarje bistveno zvišal globe. Veljavni zakon za delo na črno predpisuje globo v višini od dobrih 208 do skoraj 1878 evrov, enaka globa je predpisana za tistega, ki takšnega posameznika najame za opravo storitve. Z novim zakonom pa bo globa za posameznika od 1000 do 7000 evrov, za tistega, ki bo delo na črno omogočal, pa od 1000 do 5000 evrov.

»Poenostavljen je postopek prijave kratkotrajnega dela, izvod pogodbe o zaposlitvi mora biti ves čas na kraju opravljanja dela, natančneje je opredeljeno nedovoljeno oglaševanje dela oziroma zaposlovanja na črno, predviden je odvzem premoženjske koristi, nadzorni organi lahko v hitrem postopku izrekajo globe, predvsem za prekršek storjen iz koristoljubnosti ali kadar je pridobljena protipravna premoženjska korist večja, korist torej, ki presega 5 tisoč evrov, v tem primeru je zagrožena globa trikrat višja od najnižje predpisane, za nadzorne organe se vzpostavlja dostop do določenih baz podatkov, vključen je tudi ukrep izključitve iz postopkov javnega naročanja v primeru kršitev zakona, najbolj se povečuje globa za delo na črno kadar ga opravlja posameznik in še nekaj drugih takih novosti, s katerimi verjamemo, da bomo na tej nadzorni ravni in pa seveda z višjimi kaznimi preprečili kar nekaj dela in zaposlovanja na črno, ki se danes v realnosti dogaja,« je poslancem v imenu vlade minuli teden povedal državni sekretar Dejan Levanič.

Uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo

To je predvsem delo, ki se opravlja na domovih v primeru varstva otrok, čiščenja in podobno. Vrednotnico, ki stane 9 evrov, mora enkrat mesečno kupiti naročnik storitve, v primeru, kot je izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in njihova prodaja, pa izvajalec. Od plačila vrednotnice gre sedem evrov v pokojninsko blagajno, dva pa v zdravstveno. Izvajalec dela bo zdravstveno zavarovan in se mu bo za vsako vrednotnico štel dan v pokojninsko dobo.

Tržni inšpektorat poleg tega opozarja še na potrebo po izdajanju računov za storitve. Tako moramo račun sprejeti ali zahtevati, saj z njegovo zavestno zavrnitvijo podpiramo sivo ekonomijo, ki ima negativne posledice za celotno družbo.