Nova ideološka provokacija s Titom na Sabotinu deli javnost
Slovenija
Napis Tito na novogoriški vzpetini Sabotin je bil zadnja leta razmetan in zarasel s podrastjem. Letos so ga aktivisti ponovno očistili in uredili. A je med prebivalci Goriške na obeh straneh državne meje sprožil različne odzive, med katerimi so tudi javne osebnosti, ki obsojajo to dejanje in z njim "poveličevanje komunističnega diktatorja".
Skupina posameznikov, zbranih okrog Puntarjev - gibanja za aktivno državljanstvo in Sekcije Maj 45, je spet obnovila kamniti napis TITO na Sabotinu nad Novo Gorico. Na predvečer dneva zmage, 8. maja, nameravajo aktivisti ob napisu pripraviti krajšo slovesnost, na kateri bo spregovoril član predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Milan Gorjanc, napis pa bo zažarel ob soju bakel.
Nasprotniki napisa, več kot 70 goriških javnih osebnosti, v skupni izjavi z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je z ravnanji, kot je ponovno vzpostavljanje Titovega kulta, ogroženo krhko ravnovesje v našem narodu. Pobudnika zbiranja podpisov sta zgodovinarja Luka Lisjak Gabrijelčič in Renato Podbersič. Slednji je za naš radio predstavil stališče podpisnikov peticije.
»Ostro nasprotujemo kakršnemukoli ponovnemu postavljanju spomenika osebi, ki je zaznamovala našo totalitarno preteklost. Kot tudi ni vljudno oziroma človeško, modro postavljati spomenike in napise Mussoliniju, Hitlerju, bi v ta krog uvrstili tudi omenjeni napis. Torej nikakor ni dovoljeno tudi v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011 častiti diktatorja, kot je bil maršal Tito.«
Pod peticijo se je poleg oseb, ki delujejo v javnem prostoru, želelo podpisati veliko ljudi z obeh strani meje, je pa bila deležna očitkov in komentarjev na raznih spletnih komentarjev. Podpisniki pričakujejo delovanje pravne države, »kajti tu gre za novo postavljen napis Titu, simbolu nedemokratičnega življenja v nekdanji Jugoslaviji. In če pustimo pri strani pravni vidik, ki je, kot sem že omenil, v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, potem se lahko vprašamo, kje je tu pravna država. Kajti omenjeni napis je bil postavljen na novo. Prvotni napis, ki so ga postavili jugoslovanski mladinci leta 1978, je bil že pred 10 leti in še prej predmet premikanja kamnov in polemik v medijih, je prerasla trava, je izginil v podatalnici zgodovine.«
Kot je pojasnil zgodovinar Podbersič, sedanji spomenik nima zveze s prvotnim napisom in tudi ne stoji na istem mestu. Zatrdil je, da gre za poseg v prostor brez dovoljenja, pa tudi za občutljivo kraško območje, ki bi moralo biti še posebej varovano. »V članici EU, ki naj bi bila zavezana demokraciji in pravim standardom, je kaj takega nedopustno. Pustimo zdravorazumsko sporen napis. Gre tudi za poseg v prostor, ki je nastal brez dovoljenja. Če državljan RS postavi še najmanjšo uto na svojem zemljišču, potrebuje za to ustrezno dovoljenje.«
Podpisniki izjave proti Titovemu napisu tako mirno pozivajo pristojne organe pregona in institucije pravne države, da ustrezno ukrepajo in preprečijo nelegalni poseg v prostor na Sabotinu in s tem tudi nevarno ideološko nasilje, ki vnaša razdor med Slovence.
