Predstavniki malega gospodarstva o ukrepih za izhod iz krize
Politika | 17.04.2014, 15:00 Petra Stopar
Po sanaciji bank je prednostna naloga vlade okrevanje gospodarstva. Kljub temu, da makroekonomski kazalci kažejo rahlo izboljšanje rasti v letošnjem letu, pa večjega okrevanja ne bo brez učinkovitega in čimprejšnjega razdolževanja podjetij. Medtem ko se v medijih večinoma govori o stečajih in prestrukturiranju velikih podjetij, pa se s težavami soočajo tudi mala in srednja podjetja. Priložnost za osvetlitev tega problema bo na bližajočem se tretjem vrhu malega gospodarstva, ki bo junija v Ljubljani.
O tem, ali je na obzorju vnovična oživitev srednjih in malih podjetij v Sloveniji, so že pred dnevi spregovorili gospodarstveniki na prvi konferenci Podjetniško trgovske zbornice. Po besedah predsednika Upravnega odbora te zbornice na GZS Braneta Lotriča je poslovno okolje za malo gospodarstvo trenutno zelo neurejeno in nepregledno. Poudarja, da se v Sloveniji število podjetij in zaposlenih krči: »Pogoji za delo mikro, malih, srednjih podjetij niso najboljši in seveda se sprašujemo, kje je dno. Vsi se sprašujemo, kje se bo poslovanje teh podjetij ustavilo in kdaj, če, se bo rast dvignila. Vsi vemo, da nekaj ne teče tako, kot bi moralo, kritiziramo vlado in politiko, vendar, žal bomo morali predloge in rešitve prispevati tudi sami in nekaj sami storiti, da se na tem področju ob podpori politike nekaj premakne.«
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič dodaja, da so plačilna nedisciplina, sivi trg, delo na črno med malimi in srednjimi podjetji zelo razširjeni. »Perspektive in priložnosti so, a je treba pogoje hitro in temeljito spremeniti,« je prepričan Milič.
Kateri so že pripravljeni ključni ukrepi na strani države?
»Ključni ukrepi za zagon gospodarstva in nova delovna mesta so z vidika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo vzpostavitev t.i. Sklada podrejenega kapitala, v okviru katerega bi se omogočil lažji dostop podjetjem do financiranja, in pa posodobitev kriterijev za pomoč podjetjem v težavah, se pravi, da se profesionalizira proces in da se jasno določijo kriteriji, ključen pa je tudi dostop do virov financiranja. Vzpostavljen je tudi sklad preko SID banke v višini 500 milijonov evrov, kjer so namenjene štiri kreditne linije za različne potrebe malih in srednjih podjetij. Potem so tu ukrepi preko Slovenskega podjetniškega sklada,« pravi generalna direktorica Direktorata za podjetništvo Sabina Koleša.
Predsednik Državnega sveta Mitja Brvar opozarja na nujnost prepotrebnih državnih naložb v gospodarstvo, ki bi po njegovem omogočile nove zaposlitve ter s tem izvlekle državo iz gospodarskega krča. Meni tudi, »da ima gospodarstvo in podjetništvo v Državnem svetu dobre in aktivne govorce, državne svetnike. Sem vesel, da lahko iz prve roke dostikrat slišimo probleme podjetnikov, gospodarstvenikov, in moram reči, da je ta interesna skupina zelo močna, zelo aktivna«.
Kot primer dobre prakse iz tujine so na konferenci predstavili ukrepe iz Latvije. Tamkajšnji poenostavljen davčni sistem je spodbudil rast mikro podjetij, katerih število se je povzpelo na 34.000.
