V korak s časom, a tesno povezana z bralci

Slovenci po svetu 26. 05. 2026, 13:10 Matjaž Merljak

Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. Obletnici smo pozornost posvetili v oddaji Slovencem po svetu in domovini, ko so o obletnici Nedelje govorili škof Jože Marketz, izdajatelj tednika Janko Krištof in njegov glavni urednik Vincenc Gotthardt.

Kratek pregled stoletne zgodovine

Marca leta 1926 je v Borljah v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem izšla prva številka Nedelje kot mesečnik s 16-imi stranmi. Njen prvi urednik je bil Ivan Lučovnik. Nedeljo je ustanovilo šest duhovnikov duhovniškega združenja Sodalitete. To so bili Ivan Lučovnik, Tomaž Ulbing, Valentin Limpl, Valentin Podgorc, Anton Benetek, Štefan Singer in Franc Uranšek. Leta 1941, torej po 15-ih letih izhajanja, so nacisti Nedeljo prepovedali in za božič 1945 je Nedelja znova izšla, takrat kot tednik s štirimi stranmi in kot cerkveni list krške škofije. Do junija 1948 jo je urejal Filip Millonig, za vsebino pa je odgovarjal Rudolf Blüml. Nato jo je do konca leta 1953 prevzel Janko Hornböck. Od leta 1954 pa je Nedeljo urejal Janko Polanc.

Od leta 1949 ima Nedelja svoje uredniške prostore v Mohorjevi hiši v Celovcu. Prej je bila še nekaj časa v stolnem župnišču, ker je imel tam svoje delovno mesto Rudolf Blüml. Od leta 1963 Nedelja izhaja na osmih straneh, sredi januarja leta 1976 urejanje prevzame Jože Vošnjak, po nenadni smrti le tega avgusta 1977 Nedeljo en mesec urejuje župnik Mirko Isop, nato pa jo prevzame Jože Kopeinig z uredniškim odmorom, v katerem so Mirko Isop, Janez Zitterer, Franc Hudl in Poldej Zunder.

Leta 1978 se Nedelja razširi iz osmih na dvanajst strani. V Nedelji številka 12, ta je izšla 19. marca leta 1978, je objavljen prvi komentar ali kakor je zapisano: "Začenjamo novo rubriko: družbeno-kritični prispevki", ki jo ureja Felix J. Bister. Od takrat naprej objavlja Nedelja tedenske komentarje in to je trenutek, ko je takratni glavni urednik Jože Kopeinig odprl možnost sodelovanja pri Nedelji tudi laikom. Tudi grafična podoba postane nova. Oblikuje jo grafik z Dunaja in od leta 1981 naprej ima Nedelja tudi prve glavno poklicne sodelavce.

Leta 1990 se Nedelja z uvedbo računalnikov do stopnje tiska pripravlja na uredništvu samem. Poveča se tudi obseg od dvanajst na šestnajst strani. Leta 1993 je Nedelja kot prvi slovenski koroški tednik na prvi in na zadnji strani objavila štiribarvno fotografijo. Marca tega leta je uvedla tudi štiristransko mesečno kulturno prilogo, v kateri je objavila v rubriki "Na svetlo dano" še neobjavljena, umetniška in literarna dela koroških slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Leta 1995 Nedelja nastopi tudi na spletu (www.nedelja.at) in leta 2007 Nedelja uvede mesečne družinske in kulturne priloge.

Leta 2018 preide v ženske roke. Občasno sta uredništvo za nekaj časa vodili že Marija Perne in Micka Opetnik, no prva ženska glavna urednica pa postane Mateja Rihter. Od lani je glavni urednik Nedelje Vincenc Gotthardt, saj je Mateja Rihter na porodniškem dopustu.

Zgodovine se je na nedavni dvojezično oblikovani novinarski konferenci v škofijski palači v Celovcu dotaknil tudi izdajatelj dekan Janko Krištof. Med drugim je dejal: "Kar so svoj čas pred 100 leti naredili duhovniki Solidatite, to je bilo pravzaprav res nekaj posebnega. Bili so pogumni v času, ki je bil za nas koroške Slovence in Slovenke zelo težko, ker je toliko ljudi moralo zapustiti deželo. Predvsem intelektualcev je manjkalo. Tudi mnogi duhovniki so morali zapustiti našo deželo in v tem času so potem se dali skupaj in so začeli izdajati Nedeljo. Njihov namen je bil, da bi izobraževali, da bi seveda oznanjali evangelij, ampak tudi da bi ohranjali slovensko besedo. Vsemu temu poslanstvu je Nedelja ostala zvesta vse do zdaj. Seveda je bila prekinitev v času vojne, ampak po vojni so se takoj lotili spet dela in so iz mesečnika naredili tednik. In to je ostal še danes in mislim, da smo res lahko hvaležni in ponosni na vsa ta prizadevanja, da so ostali skozi stoletje zvesti svojemu poslanstvu."

Nedelja je izjemna v več pogledih

Aktualni uredniški odbor Nedelja sestavljajo: Alexandra Praster, Brina Kušej, Laura Praster in Gabi Frank ter glavni urednik Vincenc Gotthardt, ki pravi, da je Nedelja izjemna v več pogledih: "To je tednik, ki je preživel nevihte časa in je eden redkih v Avstriji, ki ima tako dolgo tradicijo. Berejo jo že štiri generacije. Tudi v časih individualizma in digitalizacije ustvarja skupnost, predstavlja tako povezavo s slovensko narodno skupnostjo kot s katoliško Cerkvijo na Koroškem. Njena posebnost je, da odraža jezikovno, kulturno in umetniško ustvarjalnost slovenske skupnosti. Odlikujejo jo: novinarska kakovost, verodostojnost in privlačna grafična zasnova." Že pred leti so postali vidni in navzoči na svetovnem spletu, zdaj pa se z mladimi povezujejo tudi na področju družbenih omrežij: "Nedelja je en velik mozaični kamen in vsak teden prihaja v hiše naših bralk in bralcev nov kamenček. Na uredništvu Nedelje smo se spraševali že pri prejšnjih obletnicah, ali bomo doživeli stoletnico. Zdaj smo jo doživeli in vidimo, da je iz nekaj majhnega nastalo nekaj velikega. To smo pa zato doživeli, ker so vsi ti, ki so delali Nedeljo, bili vizionarji in so seveda odgovarjali na izzive časa s kreativnimi idejami. Da izhaja Nedelja na Koroškem, to je njena blagovna znamka. Nedelja je najstarejši časopis narodne skupnosti na Koroškem in če smo čisto natančni, je tudi najstarejši časopis na svetu. Nedelja je bila vedno tudi lepa vizitka krške škofije, ki je s tem pokazala, kako pomembna je slovenska narodna skupnost. In nekaj si želimo v tudi prihodnje: da bo Nedelja ostala naprej tiskan medij. To smo dolžni našim bralkam in bralcem, seveda pa tudi iščemo poti, kako priti na družbena omrežja."

Praznovanje jubileja

Stoletnico bodo pri Nedelji praznovali na več načinov: pripravljajo potujočo razstavo, ki bo na ogled po dolinah, kjer je Nedelja najbolj prisotna; razpisali so literarni natečaj za otroške zgodbe, ki jih že objavljajo na otroški strani; z jubilejem je povezana tudi rubrika Pod cerkvenim stolpom, ki jo piše Janko Krištof; pripravljajo Album Nedelje; jeseni bodo šli na tridnevno romanje in potovanje po Sloveniji (na Obali se bodo srečali tudi z uredniki mesečnika Ognjišče, zadnja postaja tega romanja pa bo udeležba na Slomškovem shodu s sveto mašo v Mariboru), jeseni bo še zaključna slovesnost.

Povezovalna moč Nedelje

Celovški oziroma krški škof Jožef Marketz je bil zelo vesel prisotnosti medijskih hiš: "Vas zelo pozdravljam, ki ste prišli tudi od slovenskih medijev in predvsem pa tudi iz Slovenije. To nam je posebej drago. Zanimivo je, da smo svoj čas, pred 10., 20., 30-imi leti imeli skoraj več kontaktov, kakor zdaj. Jaz berem vašo Družino, Ognjišče, pa vem, da mnogi bralci in bralke iz Slovenije tudi listajo po našem časopisu Nedelja. In to je zelo važno. Mi smo zelo veseli, da imamo rojake v Sloveniji, ki tako upamo gledajo tudi na razvoj jezika in se mi tudi po tem jeziku, ki ga beremo v vaših časopisih, v knjigah zgledujemo, ko tvorimo naš časopis. Mislim, da si drug drugemu malo pomagamo in se tudi okorajžamo."

Zaskrbljujoče stanje današnjega sveta nam narekuje, da ostaja poglobljeno iskanje miru in sožitja v luči evangelija naša trajnostna naloga. V prvi številki Nedelje 1926 je zapisana spodbuda in želja bralki in bralcu, da bi »tvoje srce vselej bilo polno svetega miru«. Naj nam Nedelja tudi v prihodnje pomaga pri iskanju tega miru za ta naš svet. Škof Jože Marketz še pravi: "Mene vedno fascinira, da da ime - Družina, Ognjišče - program časopisu. Za nas je to Nedelja, ki vseh sto let ni menjala imena. Mislim , da to pride od: Ne delaj, ampak čitaj. Beri ta časopis in to bo tudi del tvojega življenja. To bo oblikovalo tvoje življenje tako, kakor ga oblikuje delo, ki ga delaš ... Spomnim se iz otroštva, da nismo imeli drugega kot Mohorjeve knjige in Nedeljo in v nedeljo dopoldne so ljudje šli v cerkev, popoldne so pa nedeljo brali ... Pri nas nimamo profesorjev, zelo pametnih in načitanih ljudi, ki bi nas učili teologijo, ampak mi se bolj oziramo na tisto teologijo, ki nam jo ljudje sami pripovedujejo: kako jaz verujem, kaj mi pomeni moj materni jezik. In če nam to pripovedujejo, potem mladi to tudi požirajo, ker se lahko od njih učijo skoraj bolj, kakor pa od moje pridige ... Nedelja nam je vedno predstavlja ljudi, ki živijo na južnem Koroškem. Jezik in vera sta tisto, kar nas združujeta. A če bi danes mladim rekli: Ti moraš se učiti slovensko, ne bi šlo. A ko spoznajo ljudi, ki prav s svojo slovenščino, s svojo dvojezičnostjo, svojo vero vendarle sredi skrbi in težav živijo življenje, ki se ga splača živeti tudi danes, tam se pa tudi mladi učijo ... Mi imamo urednike, ki so kulturniki, ki so pisatelji in tako sem zelo ponosen na nje. To kar berem v Nedelji je na zelo visoki kulturni stopnji. Hvala da ste vi prišli, s tem pohvalite tudi naše urednike, ki se teden za tednom trudijo. Mi nimamo toliko nastavljenih in kljub temu je kar lep ta časopis, ki ga izdajamo in ki ga želimo še naprej izdajati. Bomo videli, koliko časa še, sam Bog ve za to."

Škof Marketz je v pogovoru za naš radio obujal svoje spomine, na prve stike z Nedeljo, tudi v povezavi z babico, ki ni znala brati, a je otrokom in vnukom narekovala pesmi. Dotaknili smo se tudi obdobja, ko je bil izdajatelj Nedelje (to je bilo med letoma 1992 in 2014) ter mesta Nedelje med drugimi avstrijskimi verskimi in manjšinskimi časopisi. Škof je naglasil tudi, da škofija v Nedeljo veliko investira, saj ne dobijo nič sredstev, ki jih država namenja za manjšinske medije.

Kako je Nedelja prispevala k sožitju na avstrijskem Koroškem?

V zadnjih časih veliko govorimo o tem, da je na avstrijskem Koroškem ozračje spremenilo, da je sožitje med narodoma. Kako je k temu prispevala Nedelja, smo vprašali škofa Marketza ter tudi kakšna je njena vloga za mir ob današnjih ekstremizmih, ki se pojavljajo po vsem svetu? Škof Marketz je dejal: "Kolikor jaz Nedeljo poznam in jo že dolgo poznam, mi nikoli nismo izvajali ekstremizma. So bili časi, ki so bili zelo ekstremni, tudi za nas, ko so nas ljudje mlade psovali, ko so nam nekako skušali dopovedati, da je ta naš jezik grd in da je Koroška enojezična ... V Nedelji nikoli nisi bral kaj grdega v odgovor tem argumentom. Cerkev je seveda skušala združevati ljudi kot dežela dveh jezikov in dveh kultur in mislim, da smo res zelo veliko pripomogli prav z Nedeljo in tudi kot Cerkev k temu stanju."