Boljša gospodarska napoved?
Slovenija | 08.04.2014, 22:35
Na Gospodarski zbornici Slovenije so ob izboljšani gospodarski napovedi Banke Slovenije zadržani in opozarjajo na tveganja doma in v tujini. GZS bo svoje napovedi popravila maja, še pred tem pa bo za diagnozo trenutnih razmer v gospodarstvu izvedla anketo med podjetji.
Banka Slovenije je danes občutno izboljšala napoved letošnjih gospodarskih gibanj. Slovenski bruto domači proizvod naj bi se po novih ocenah letos okrepil za 0,6 odstotka. Rast naj bi se stopnjevala prihodnje leto, ko naj bi dosegla 1,4 odstotka. V letu 2016 naj bi se ustavila pri 1,7 odstotka. Zadnja uradna napoved Banke Slovenije iz oktobra lani je govorila še o 0,7-odstotnem padcu BDP, medtem ko naj bi se rast po takratnih predvidevanjih vrnila šele leta 2015 in dosegla 1,4 odstotka.
Na GZS pravijo, da pozorno spremljajo napovedi Umarja, Banke Slovenije in tudi Evropske komisije, ki na podlagi pozitivnih statističnih trendov v zadnjih dveh četrtletjih ocene gibanj BDP popravljajo navzgor. Na zbornici opozarjajo, da so te napovedi povezane s tveganji na tujih trgih in doma. Na napovedi imajo tako po njihovih pojasnilih bistven vpliv izvozna gibanja, ki pa se lahko zaradi napetosti med Rusijo in Ukrajino, dveh pomembnih izvoznih trgov, pomembno poslabšajo.
V kolikor se kriza na relaciji Moskva - Kijev ne bo umirila, bo imelo to na slovenski izvoz bolj negativen vpliv kot na druge države, so prepričani v zbornici. Ob tem dodajajo, da niti cena in dostopnost sredstev za financiranje še vedno ne pospešujeta izvoza, vsakršno zaostrovanje na mednarodnih finančnih trgih pa bo financiranje slovenskih podjetij le še otežilo.
Na GZS se sprašujejo tudi, ali bodo imeli varčevalni ukrepi na zasebno in državno potrošnjo res tako majhen vpliv, kot to napoveduje Banka Slovenije. Sprašujejo se tudi, ali so se investicije res odlepile od dna in začele beležiti pozitivni trend.
Statistike in podatki o črpanju sredstev EU, s katerimi se te investicije trenutno večinoma financirajo, temu sicer pritrjujejo, a dejstva, na katera opozarjajo izvajalci investicij, so drugačna, na GZS opozarjajo v sporočilu za javnost.
Gradbena podjetja imajo tako še vedno resne težave s financiranjem poslovanja, pogoji za izpolnjevanje garancij pri javnih naročilih pa so še naprej nesprejemljivi.
Izvozniki in podjetja na domačem trgu se sprašujejo tudi, kako bodo na delovanje bank vplivali novi stresni testi treh bank v okviru postopka na ravni območja evra. Zanima jih tudi, ali bo zaradi tega še dodatno otežen dostop do financiranja njihovega poslovanja.
Na še vedno visoka tveganja opozarjajo tudi v Banki Slovenije. Povezana so z gibanjem tujega povpraševanja, tako v območju evra kot v hitro rastočih gospodarstvih, z nevarnostjo strukturne brezposelnosti in z učinkom ukrepov za uravnoteženje javnih financ na domače povpraševanje. Povrh vsega lahko pride do kakih popravkov statističnih podatkov navzdol.
V drugi polovici leta Slovenija po prepričanju GZS v vsakem primeru potrebuje pospešeno gospodarsko rast. "Na vladi je, da ukrepa v smeri, ki bo to pospešila, ne zavrla," še pravijo na zbornici.
